Nataša Čepar

Na Pošti poudarjajo, da je A. T. Kearney del mreže svetovno znane korporacije, njihovi strokovnjaki pa jih lahko podpirajo pri projektu integracije z Intereuropo oziroma njihovo logistično dejavnostjo. Teh znanj, kot povedo, z običajnim poslovanjem gospodarskih družb ni mogoče usvojiti. »Objavljena vrednost sklenjenega sodelovanja je zgolj okvirne narave, sestavljena je iz fiksnega in variabilnega dela. Zadnji je odvisen tako od doseganja učinkov integracije kot tudi od zadovoljstva naročnika, navajajo na Pošti in dodajajo, da glede na potek svetovalnih aktivnosti ne pričakujejo, da bi dejanska plačila dosegla objavljeno okvirno vrednost. V Intereuropi pa zagotavljajo, da z novim večinskim lastnikom že uresničujejo poslovne sinergije, kar je vidno tako na prihodkovni kot na stroškovni strani. Tako jim je v začetku leta uspelo refinancirati posojila, za katera je v večinskem delu Pošta izdala poroštvo. Koristi se kažejo pri nabavi in prodaji, prednosti združene logistične ponudbe in kapitalske moči pa si obetajo tudi pri lažjem pridobivanju natečajev.

Pandemija »odnesla« tudi dividende

Intereuropa, ki je včeraj objavila poslovne rezultate prvega polletja, je na ravni skupine ustvarila 73,5 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je devet odstotkov manj kot v istem obdobju lani. Polletni čisti dobiček pa se je skrčil za 45 odstotkov, na 1,6 milijona evrov. Na slabše rezultate je najbolj vplivala epidemija covida19, so razložili v koprskem logistu. Včeraj je bila tudi Intereuropina skupščina, na kateri je Pošta Slovenije, ki ima v lasti več kot 80 odstotkov delnic, skupaj z delničarji, ki jih obvladuje država, izglasovala predlog vodstva družbe, da iz lanskega bilančnega dobička, v višini 7,9 milijona evrov, ne izplačajo dividend. Predstavniki malih delničarjev tako s svojimi nasprotnimi predlogi niso bili uspešni. V Vseslovenskem združenju malih delničarjev, ki ga vodi Kristjan Verbič, so v zvezi s tem napovedali izpodbojno tožbo.

Skupščina je za lansko leto podelila tudi razrešnico upravi in nadzornemu svetu, čeprav je bil Ernest Gortan lani predčasno razrešen kot predsednik uprave zaradi domnevnih nepravilnosti v zvezi s poslovanjem hčerinske družbe na Hrvaškem. Gortan je zaradi razrešitve Intereuropo tožil in pozneje privolil v poravnavo. Na naše vprašanje glede njegove razrešnice pa v družbi, ki jo od lani vodi Marko Cegnar, niso imeli komentarja. Prvotno napovedan predlog za iztisnitev delničarjev so umaknili z dnevnega reda (skupščino so sprva sklicali aprila, a so jo nato zaradi pandemije prestavili na včeraj). Verbič je zato v imenu malih delničarjev napovedal sprožitev postopka za izstop iz družbe. Kot je dejal, se je nanj obrnilo že več malih delničarjev, ki so menili, da je bila prevzemna ponudba Pošte za Intereuropo- 1,45 evra za delnico- prenizka.

Logistika deli usodo gospodarstva

V Intereuropi, ki posluje v devetih državah jugovzhodne Evrope in Ukrajine, zaradi pričakovanih oteženih gospodarskih razmer za letos načrtujejo nižje, a še vedno pozitivne poslovne rezultate. »Logistična panoga deli usodo gospodarstva. Slovenija je tradicionalno vezana na nemški in italijanski trg, ki se trenutno odpirata. V porastu je tudi avtomobilska industrija, od katere smo precej odvisni. Obenem elektropredelovalna in farmacevtska industrija med pandemijo sploh nista doživeli padca, je kljub temu optimističen Igor Žula, predsednik Slovenskega logističnega združenja. Po besedah Roberta Severja, direktorja Združenja za promet in zveze pri Gospodarski zbornici Slovenije, je logistična panoga med pandemijo utrpela povprečno 25odstotni padec. Novi logistični centri, ki jih med drugim načrtujejo tujci, bi ji lahko dali dodaten pospešek. Češkoavstrijska družba Log Center A bo za naložbi v Sežani in Mariboru namenila 50 milijonov evrov, gradnjo pa naj bi začeli prihodnje leto.