V nadzornem svetu je bil od naštetih sedaj le Selecky, ki bo skupaj s Kraljem, Zajcem in Veselom, med drugim nekdanjim predsednikom računskega sodišča, nov mandat nastopil 11. aprila. Južna ga bo nastopila 16. julija, Jazbec, ki je sicer tudi predsednik uprave Save Re, pa 22. aprila.

Sedaj so v nadzornem svetu še Janez Žlak kot predsednik nadzornikov, njegov namestnik Borut Vrviščar ter člani Mladen Kaliterna, Alenka Urnaut in Aleksander Zupančič.

Vseslovensko združenje malih deležnikov (VZMD) je sicer na skupščini podalo nasprotni predlog, po katerem bi namesto Jazbeca v nadzorni svet imenovali Zlatka Jenka. Kot je pojasnil predsednik VZMD Kristjan Verbič, so se za to odločili zaradi domnevnega konflikta interesov, ki naj bi ga pri Jazbecu prepoznala kadrovska komisija nadzornega sveta Petrola, in ker si v nadzornem svetu želijo predstavnika malih delničarjev.

Namestnik predsednika nadzornikov Borut Vrviščar je pojasnil zaplet glede domnevnega konflikta interesa, do katerega je prišlo zaradi pomote pri navedbi Jazbečeve funkcije. Jazbec po njegovih besedah ni v konfliktu interesov.

Skupščina, na kateri je bilo prisotnega okoli 78 odstotkov kapitala z glasovalno pravico, se je obenem seznanila, da je svet delavcev decembra lani kot predstavnike delavcev v nadzornem svetu za štiriletno mandatno obdobje z nastopom mandata 24. februarja izvolil Roberta Ravnikarja, Marka Šavlija in Lino Jerman.

Delničarji so se seznanili tudi s pomembnejšimi pravnimi postopki družbe. Te je predstavila uprava na pobudo nadzornikov ob izteku mandata in vsled kontinuitete poročanja v času energetske krize na zadnjih skupščinah.

Predsednik uprave Sašo Berger je pojasnil trenutno stanje tožb, ki ju je Petrol vložil v Sloveniji in na Hrvaškem.

Petrol toži državo za povračilo odškodnine, ki je nastala v času zamrznitve cen med marcem in junijem 2022. Berger je delničarje danes obvestil, da so 21. januarja letos na sodišče podali zahtevo za sklic prvega naroka. Glede tožbe na Hrvaškem zaradi regulacije cen med oktobrom 2022 in koncem leta 2023 je Berger dejal, da je prvi narok razpisan za 16. april.

Izpostavil je še arbitražni postopek hčerinske družbe Petrola Geoplin proti družbi Gazprom Export. Geoplin je namreč zaradi nerednih dobav plina decembra 2022 odstopil od pogodbe. V arbitražnem postopku med drugim zahteva, da arbitražno sodišče razsodi, da je Gazprom kršil pogodbo in je zato Geoplin od nje upravičeno odstopil. Geoplin obenem zahteva 177 milijonov evrov odškodnine.

Petrol je sicer danes objavil tudi podatke o poslovanju v letu 2024, v katerem je ustvaril 6,1 milijarde evrov prihodkov in rekordni čisti dobiček v višini 145,9 milijona evrov.

Največji posamični delničar Petrola je slovaško-češka finančna skupina J&T z 12,78-odstotnim deležem, država pa ima neposredno ter prek Slovenskega državnega holdinga in Kapitalske družbe v lasti približno tretjinski delež.