Državni zbor je sklep sprejel pred objavo sporočila Evropske komisije o možni delni razlastitvi lastnikov delnic in podrejenih obveznic v saniranih bankah, na katerega se država sedaj sklicuje. Vse do danes ni jasno, kako je takratna vlada prišla do nabora 15 podjetij, prav gotovo ne po kakšnih strokovnih in politično sprejetih kriterijih, saj te šele sedaj pripravlja. Ni naključje, da je država zasebnim lastnikom NKBM že decembra 2012 in potem še junija 2013 onemogočila sodelovanje v dokapitalizaciji banke in vmes razvrednotila premoženje delničarjev z inflacijo delnic od 39 milijonov na 323 milijonov; za delnico ni plačala 27 evrov kot sto tisoč delničarjev, temveč je 99 milijonov delnic samovoljno "plačala" po en evro, 185 milijonov pa na zahtevo Evropske komisije celo samo po 1,3 centa. Tako je svoj lastniški delež povečala od 51 na preko 97 odstotkov. NKBM je bila že leta 2007 privatizirana in polovično v zasebni lasti. Kako so vlada in poslanci ob sprejemanju sklepa o odtujitvi vedeli oziroma pričakovali, da bo banka čez pol leta nacionalizirana? In kako so junija 2013 vedeli, da bo kapital lastnikov po jesenskem pregledu kakovosti aktive izginil, če so vsa revidirana poročila in tuje revizijske hiše potrjevale, da je kapital banke pozitiven in kapitalska ustreznost v kriznih razmerah zadostna? Očitno sta vlada in Evropska komisija že junija 2013 načrtovali decembra 2013 izpeljano manipulativno izničenje sredstev banke in "odtujitev" premoženja delničarjev. Država se ni zavezala, da bo NKBM prodala po tako nizki ceni, da bi bil primernejši izraz "podarila". Pred krizo je kandidatka za nakup NKBM, madžarska OTP, banke kupovala po cenah 2,3 do 4,7 mnogokratnika knjigovodske vrednosti. Po podatkih Bloomberga so se v zadnjem času prevzemi evropskih bank opravljali do mnogokratnika knjigovodske vrednosti 1,4. NKBM je dokapitalizirana in ima visok količnik kapitalske ustreznosti, 24,5 odstotka, njena knjigovodska vrednost je 640 milijonov evrov. Njen portfelj je bil s prenosi na DUTB (Družbo za upravljanje terjatev bank, "slabo banko") očiščen dela tveganih terjatev, preostala slaba posojila pa ima v 70 odstotkih pokrita z oslabitvami in rezervacijami. Ima visoko varne državne obveznice v vrednosti 1490 milijonov evrov (od tega okoli 800 milijonov evrov ob razlaščanju delničarjev namerno podcenjenih) s 3,0 do 4,5 odstotki letnih obresti ter ugodno razmerje med depoziti in posojili. Zato bi morala biti prodana vsaj za 900 milijonov evrov, država pa naj bi jo po zadnjih objavah nameravala prodati za zgolj 200 milijonov evrov!? NKBM ima v lasti državne obveznice (293 milijonov evrov) in obveznice DUTB z garancijo države (388 milijonov evrov), ki zapadejo v izplačilo decembra 2015 in decembra 2016. Bodoči kupec banke lahko obveznice takoj unovči in si povrne morebitno posojilo za nakup banke. Kupec bo za NKBM torej plačal 200 milijonov evrov, od države in DUTB bo v naslednjem letu ali dveh poleg dobička banke in visokih obresti na državne obveznice dobil s poplačilom državnih obveznic še 681 milijonov evrov. Poleg tega bo lahko še znižal temeljni kapital banke, saj je njen količnik kapitalske ustreznosti dvakratnik zahtevanega, kar bo prav tako lahko izpeljal z izplačilom vsaj 200 milijonov evrov; torej si bo že v kratkem po nakupu lahko iz banke izplačal vsoto, ki bo presegala kupnino, in ob tem še vedno imel v lasti kapitalsko ustrezno banko, drugo največjo v Sloveniji!. Ali so za to morali biti razlaščeni delničarji in lastniki podrejenih obveznic? Se bo država za to morala zadolževati ob unovčevanju obveznic in bodo davkoplačevalci morali še nekaj let odplačevati glavnico in obresti tega dela dolga? Prodaja NKBM ni nujna. Slab gospodar premoženje prodaja, dober ga kupuje. Dober gospodar prodaja premoženje, ko so cene visoke, in ga kupuje, kadar so nizke. "Če trg dobi vtis, da ste v prodajo prisiljeni, ste s tem že znižali ceno premoženju, ki ga prodajate," je opozoril dr. France Arhar. Država torej pri prodaji NKBM ne ravna pametno! Poglobljeno in z znanstvenimi metodami se je s posledicami prodaje državnega premoženja v novih članicah EU ukvarjal prof. dr. Jože Mencinger, ugleden ekonomist in znanstvenik, prvi slovenski minister za gospodarstvo in nekdanji rektor Univerze v Ljubljani. Ugotavlja, da prilivom sredstev iz tujih neposrednih naložb čez nekaj let sledi neizbežen odliv dela bruto domačega proizvoda (BDP), rast strukturnega primanjkljaja na tekočem računu in velika izpostavljenost tveganjem v času finančne krize. Matične tuje banke v krizi rešujejo lastna gospodarstva in ne onih, v katerih imajo podružnice. V krizi pride do velikega padca BDP in znižanje standarda prebivalstva, kot smo ju spremljali zadnjih pet let v Grčiji in tudi v Sloveniji. Vseslovensko združenje malih delničarjev je skupaj s civilno iniciativo "Mali izbrisani delničarji NKBM" zato dalo ustavnemu sodišču predlog za začasno zadržanje prodaje NKBM do njegove odločitve o pritožbah delničarjev in lastnikov podrejenih obveznic zaradi kršitve človekovih pravic sto tisoč državljanom, posredno pa četrtini prebivalstva Slovenije. Razsodba bo zelo pomembna za gospodarsko prihodnost države in njeno politično suverenost. Uničevanje slovenskih vlagateljev in kapitalskega trga: tržno gospodarstvo zahteva stalen vir sredstev (lastniški kapital, delnice) v podjetjih; če država in gospodarstvo prisegata samo na zadolževanje (kredite), povečujeta tako imenovani finančni vzvod in posledica je hud padec BDP v krizah. Z izničenjem in izbrisom delnic šestih največjih, že privatiziranih slovenskih bank je bil prizadejan ponovni udarec domačim vlagateljem (zlasti malim in nepoučenim) ter trgu vrednostnih papirjev. Naš trg si za razliko od drugih evropskih in svetovnih borz še vedno ni opomogel in posledica je množična, poceni razprodaja državnega in odtujenega zasebnega premoženja velikim tujim vlagateljem. Država je uničevala slovensko premoženje s podržavljanjem samoupravnih podjetij, uničevanjem investicijskih skladov (Proficia Dadas, Zvon I in II, NFD), ki bi sedaj lahko kupovali državno premoženje, in domačih bank (NLB, NKBM, Abanke, Probanke, Factor banke in Celjske banke). Slovenski vlagatelji so očitno nezaželeni do take mere, da jih je treba razlastiti, tuji kapital pa je nekaj zveličavnega, zanj se je treba boriti in žrtvovati domače lastnike. Tuji kupci za nameček poceni kupujejo našo lastnino z najetimi krediti po okoli i- odstotni obrestni meri, slovenski pa so obremenjeni s 5- do 7-odstotno obrestno mero. Gre za nelojalno konkurenco, ki je po ustavi prepovedana. S tem in z medijsko gonjo proti lastnikom domačega kapitala je država izgnala iz Slovenije vzajemne in pokojninske sklade s premoženjem okoli 2000 milijonov evrov, pa tudi številne posameznike, ki zdaj raje vlagajo v tuje vrednostne papirje, saj so donosnejši, pa tudi varnejši - izbrisa, kakršnega so oblastniki uprizorili pri nas, v nasprotju s stalnimi zatrjevanji vlade in Banke Slovenije niso izvedli še nikjer v EU. S tem slovenski vlagatelji ustvarjajo delovna mesta v tujini namesto doma! Tudi slovenski varčevalci v tujih bankah bi lahko sodelovali pri financiranju domačega gospodarstva. Torej ni res, da slovenskega kapitala za nakup državnih podjetij ni; država mu zgolj ne da možnosti za enakopravno sodelovanje v nakupih in izvrševanju lastniških pravic v Sloveniji, vsakih nekaj let pa ga celo aktivno uniči. Vseslovensko združenje malih delničarjev je državi poslalo ponudbo za nakup delnic NKBM v višini najboljše tuje ponudbe (150 milijonov evrov) in s predlogom hkratne rešitve spora o zaplembi delnic NKBM; država ne bi izplačala odškodnin, ampak bi vlagateljem samo vrnila zaplenjene delnice in podrejene obveznice NKBM ter zagotovila delujoč borzni trg zanje. Vendar država ne le, da prodaje ni ponudila domačim vlagateljem, temveč je ponudbo tujim vlagateljem zastavila tako, da se domači niso mogli vključiti. Omogočila pa je vključevanje v prodajo NKBM madžarski banki OTP, kije v solastnini posrednika v prodajnem postopku (družbe Lazard Freres). Prodajo nadzoruje Madžar Istvan P. Szekelv z generalnega direktorata Evropske komisije za gospodarske in denarne zadeve. Pri prednostnih nalogah vlade v letu 2015 je očitno zanašanje na tuje lastnike. O domačih vlagateljih ni niti besede - sredstva domačih lastnikov je očitno potrebno še naprej dosledno uničevati ali jih vsaj pregnati v tujino. Država, ki v tržnem gospodarstvu ne ceni domačih vlagateljev, ne bo uspešna. Nujno bi bilo normalizirati trg vrednostnih papirjev s primarnimi izdajami delnic in vrniti neupravičeno odvzeto premoženje lastnikom delnic in podrejenih obveznic. Država, ki ne ceni domačih vlagateljev, ne bo uspešna

Medij: Večer
Avtorji: Glavič Peter
Teme: Vseslovensko združenje malih deležnikov, mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Pogledi
Datum: 06. 02. 2015 
Stran: 11