Večer, 22.01.2015
Ne prodaja, to je krošnarjenje NKBM bi v normalnih časih prodajali za dve milijardi, ne 200 milijonov, je prepričan dr. Peter Glavič SONJA PLOJ RATAJC Kako je mogoče, da bi Slovenija Novo KBM, v katero je vložila 640 milijonov, zdaj prodala za 200 milijonov evrov? Razen če vlada misli, da je treba banko podariti, je na sinočnji javni tribuni v organizaciji društev in gibanj Državljani proti razprodaji v mariborskem kinu Udarnik s številnimi gosti, tudi avtorjem peticije Proti razprodaji dr. Jožetom Mencingerjem, razmišljal kemik in ekonomist dr. Peter Glavič.
Proti taki prodaji, pred katero je bila s po njihovem mnenju s spornim prikazom izgube v letu 2013 izpeljana razlastitev sto tisoč malih delničarjev s povprečno vlogo 1380 evrov in lastnikov podrejenih obveznic, se civilna iniciativa in Vseslovensko združenje malih delničarjev (VZMD) s Kristijanom Verbičem zdaj z zahtevo po zadržanju postopka borita na ustavnem sodišču. Prva zamisel o privatizaciji iz leta 2006 je po Glavičem mnenju omogočila obsežno kreditiranje poslovnih sistemov, zaradi katerega se je slovenski dolg do tujine povečal za deset milijard evrov, razlastitev malih delničarjev pa je bila po njegovem predvidena že ob ustanovitvi slabe banke v letu 2012. Dokumenti so bili nedostopni, pravi Glavič, da "ta kraja premoženja" ne bi bila vsem na očeh. A vseeno se je pokazalo, da so bili na slabo banko preneseni tudi dobri krediti; delnice Letrike, prej vredne 30 evrov, so bile vrednotene po deset evrov, in nato julija lani, ob prodaji podjetja, dosegle 65 evrov. Država tako (spomnil je še na dogajanje z vzajemnimi skladi) uničuje svoj kapital, je prepričan Glavič, državljani pa smo na poti med reveže. To je ilustriral še z enim primerom: podjetje, ki je bilo prodano za 20 milijonov evrov, je lani razpolagalo z 42 milijoni dobička, ki bo - razen treh milijonov odtekel v tujino. Strateško, z dolgoročnega vidika, bo to nova zadolženost, saj čez dve leti v državi ne bo več dividend iz prodanih podjetij, šle bodo v tujino. A s prodajo podjetij se proces ne bo končal, je trdno prepričan dr. Glavič; sledili bodo infrastruktura, zdravstvo, šolstvo ... Priča smo prodajam brez strateškega razmisleka, pravi dr. Bogomir Kovač, in omenja prodajo Aerodroma Ljubljana brez premisleka o mariborskem letališču, ki bi lahko bilo odličen center za tovor. Drago Pavšelj ne vidi prodaje, prej krošnarjenje. "Katastrofalno slabo upravljanje državnega premoženja" je točka, ob kateri se strinjajo tako tisti, ki podpisujejo peticijo proti, kot tisti, ki so za privatizacijo. Številčni argument v prid privatizaciji je po mnenju predsednika Gospodarske zbornice Slovenije Sama Hribarja Milica to, da so državna podjetja (brez finančnega sektorja) po podatkih Ajpesa v letu 2013 ustvarila 629 milijonov evrov dobička, tista, ki so poslovala z izgubo, pa 770 milijonov evrov izgube; kot celota so torej državna podjetja prikazala 140 milijonov evrov izgube. Slabo upravljanje je, pravi dr. Andrej Cetinski, ki je analiziral upravljanje nemškega Fraporta in slovenskega SDH, edini argument podpornikov privatizacije - razlogi pa so nesposobnost politike, nekritično sprejemanje liberalnih dogem, hlapčevsko podrejanje tujemu kapitalu in grabežljivost domačih elit. _________k__r^Q^^V^^M^^L_ l^B^B _^UmWm^ P m^mmmm% '^^k mmmmmmmmmmmmmmm W mmWmmW^^mr^ _______________________________________________Pj____________l mmmxVi. Državljani proti razprodaji v mariborskem Udarniku: strateški razmislek o tem, kaj prodajati, je povsem ob strani (Andrej Petelinšek)
Medij: Večer
Avtorji: Ploj Ratajc Sonja
Teme: Vseslovensko združenje malih deležnikov, mali delničarji
Rubrika / Oddaja: V žarišču
Datum: 22. 01. 2015
Stran: 2