Delo, 21.01.2015
Prodaja podjetij dviguje prah Poročilo Dela o javni tribuni »Ne razprodaja, temveč bolj razumno upravljanje« ne omenja protestov proti prodaji drugega velikana od 15 podjetij - Nove kreditne banke Maribor (NKBM). Poleg podjetij, ki jih je očitno zahtevala Nemčija (Telekom Slovenija, letališče Brnik, Letrika) je evropska varuška očitno zahtevala tudi prodajo ene od državnih bank. Tu pridemo do »Maistrovega sindroma« - lažje se je odreči dvema bankama (NKBM, Probanka) v obrobnem Podravju kot eni od dveh bank v Ljubljani. Poleg tega so razlaščeni lastniki banke vložili vrsto tožb na sodišča in pobud na ustavno sodišče, o katerih še ni razsojeno - država torej prodaja sporno lastnino. Predstavnika Civilne iniciative Mali izbrisani delničarji NKBM in Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD) sta opozorila na uničevanje slovenskih vzajemnih skladov in kapitalskega trga.
Država naj prekine z uničevanjem in prisvajanjem premoženja slovenskih vlagateljev (investitorjev) na kapitalskem trgu. Začelo seje z nacionalizacijo samoupravnega premoženja zaposlenih, nadaljevalo z državnim uničevanjem vzajemnih skladov (Proficia Dadas, Zvon I in II, NFD) in končalo z nacionalizacijo šestih bank ter izničenjem premoženja lastnikov njihovih delnic in podrejenih obveznic. Zasebni kapital ter preostali vzajemni in pokojninski skladi so bili pregnani v tujino, kjer ustvarjajo delovna mesta, namesto da bi jih v Sloveniji. S tem je država uničila potencial domačin vlagateljev, ki bi lahko kupovali državno premoženje ali vsaj njegov del. Potem ko se je država polastila zasebne lastnine v bankah in podjetjih, zdaj skupaj z evropsko komisijo toži, da je državne lastnine preveč in jo je potrebno prodati, to je poceni razprodati. Vendar jo bo v precejšnjem deležu prodala nemški državi (Telekom, letališče Brnik), ki je očitno dober lastnik. Če jo bo prodajala tako, kot namerava prodati NKBM, bo za 10 milijard evrov preostalega državnega premoženja dobila samo dobro milijardo evrov, kar je manj kot enoletni primanjkljaj državnega proračuna. Prodaja je že posegla v javno infrastrukturo in se bo očitno prej ali slej končala s privatizacijo šolstva, zdravstva in socialnih služb. Slab gospodar prodaja, dober pa kupuje - kupuje, kadar so cene nizke; prodaja, kadar so cene visoke, in kupnino naloži v novo, donosnejše premoženje, ne zapravi. Država dela ravno nasprotno. Če je država slab gospodar, ji je potrebno vzeti tudi vse tri blagajne (proračunsko, zdravstveno in pokojninsko). Potem se seveda postavlja vprašanja, komu dati upravljanje z državo - skladom Templeton (finančni »morski pes«), kot predlaga guverner Banke Slovenije, ali Avstriji, Italiji, Madžarski - vsaki nekaj, po mejnih regijah?! Zasl. prof. dr. Peter Glavič Falska c. 43, Ruše
Medij: Delo
Avtorji: Glavič Peter
Teme: Vseslovensko združenje malih deležnikov, mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Pisma bralcev
Datum: 21. 01. 2015
Stran: 5