Čeprav NLB kot največja lastnica in upnica pivovarne v petek zaradi odločbe Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) ni smela glasovati o predlaganih sklepih, se je skupščina pri odločanju o preoblikovanju pivovarske skupine v pogodbeni koncem, ki ga je uprava pivovarne na čelu z Zorkom predlagala že drugo leto zapored, izšla po njenih željah. Uprava pivovarne je namreč predlog, kije predvideval potrditev pogodbe o obvladovanju med Pivovarno Laško in Pivovarno Union oziroma Radensko, tik pred glasovanjem umaknila z dnevnega reda, čeprav je Zorko še nekaj minut pred tem delničarje prepričeval, da »bi prav njim morala biti v interesu boljša organiziranost skupine«. Tako bosta obe družbi, ki sta v lasti Laščanov, ohranili sedanjo raven samostojnosti pri odločanju o vprašanjih, povezanih s financami in komercialo, s čimer so lahko najbolj zadovoljni prav v NLB. Največja slovenska banka ima namreč pretežni del posojil, ki jih je v minulih letih odobrila Lascanom, zavarovan prav z delnicami Pivovarne Union. Upravi in nadzornemu svetu Pivovarne Laško delničarjev prav tako ni uspelo prepričati v dokapitalizacijo družbe, saj so jo ti z 51-odstotno večino zavrnili. »Ob 124 milijonih evrov kapitala imamo 250 milijonov evrov obveznosti. V primeru prisilne razprodaje bomo morali po črnem scenariju opraviti še za 30 milijonov evrov odpisov, zato potrebujemo kapital za znižanje obveznosti do bank,« je pred glasovanjem o povečanju kapitala s sedanjih 36,5 na 73 milijonov evrov z izdajo več kot 8,7 milijona novih delnic pojasnila članica uprave za finance Mirjam Hočevar. A delničarjev se ni pretirano dotaknil niti Zorkov poziv, da »bo pivovarna postala muzej, če se vanjo ne bo vlagalo«. Medtem ko je Danilo Peteh dokapitalizacijsko ceno delnice (osem evrov) ocenil kot prenizko, kar bi lahko po njegovem nekomu omogočilo prevzem družbe po nizki ceni, je Bojana Šefa zanimalo, ali je uprava v samem postopku povečanja kapitala predvidela varovalke, da do poceni prodaje ne bi prišlo. Na kasnejši novinarski konferenci je Zorko na vprašanje, kaj dejstvo, da se pivovarni v letu dni z bankami ni uspelo dogovoriti ne o reprogramu posojil, ne o prodaji premoženja, ne o preoblikovanju skupine v koncem in ne o dokapitalizaciji, pomeni za delovanje družbe v prihodnje, odgovoril, da ima ta vedno manj manevrskega prostora. »Če nam lastniki ne bodo prisluhnili, nas še letos po koncu poletne sezone čakajo težave. Občutek imam, da nas ne jemljejo dovolj resno. Ta mesec nam zapade 18 milijonov evrov posojil, do konca leta pa 147 milijonov evrov. Imeli smo 1 1 milijonov evrov dobička iz poslovanja, plačati pa smo morali 13 milijonov evrov obresti,« je povedal Zorko. Je za banke največja ovira pri sanaciji prav sedanje vodstvo pivovarne? »To je sicer vprašanje za njih, a takšnih informacij nisem dobil. Prav zato smo danes predlagali tudi razširitev uprave,« je poudaril Zorko. primoz.cirman@dnevnik.si Rekli so... Stojan Zdolšek, predsedujoči skupščini v razpravi o daljšem mandatu razširjene uprave: »Zakon dopušča, da ima uprava petletni mandat, dvo- ali celo enoletni mandat, ki ste ga omenili, pa smo videli le v predsedstvu SFRJ.« Dušan Zorko o sedenju na dveh stolčkih: »Že danes je racionalizacija v skupini, saj sem na dveh funkcijah v Laškem in Unionu, s čimer smo poenotili način vodenja.«... ...o sestanku med Žigo Debeljakom in Ivico Todoričem: »Poteza Agrokorja me je presenetila. (...) V portfelju imamo določene stvari, ki presegajo vse naše organe, a nas obenem finančno strahotno obremenjujejo.« Stane Zajšek, eden od predstavnikov malih delničarjev: »Ko bomo mali delničarji iz protesta prodali vse delnice, ne glede na ceno, bo to konec kapitalskega trga v Sloveniji. (...) Šrot je imel pomagače. Vem, kdo so to bili, ampak jih danes ne bom izdajal.« Delničarjev Pivovarne Laško se ni pretirano dotaknil niti poziv Dušana Zorka, da bo pivovarna postala muzej, če se vanjo ne bo vlagalo.

Medij: Dnevnik
Avtorji: Cirman Primož
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik 
Datum: 27. 06. 2011
Stran: 18