Razprava o sprejetju zlatega fiskalnega pravila je pokazala, da to velja predvsem za prvaka PS. Se 10. aprilaletos je Jankovid podpiral zapis zlatega pravila v ustavo in po sestanku z vladajočo koalicijo dejal: »Pogovor je bil dober, predlog strokovne komisije bomo podprli.« (MMC RTVSLO, 12. aprila 2012) Le 14 dni pozneje je Jani Moderndorfervimenu PS obrnil ploščo in izjavil, da stranka ne podpira več fiskalnega pravila (STA, 23. aprila 2012). Vzadetku majaje Lojze Ude, Jankovicev predstavnik v komisiji za pripravo ustavnega zakona, fiskalno pravilo zavrnil z obrazložitvijo, daje produkt neoliberalizma in da ni analiz o učinku pravila na gospodarstvo (MMC RTVSLO, 9. maja 2012). Zakaj zlato fiskalno pravilo Ker Jankovičeva stranka fiskalno pravilo izenačuje z zloglasnim neoliberalizmom in trdi, da ni analiz o njegovih vplivih na gospodarstvo, je treba proučiti, ali je to sploh res. Po izbruhu krize je pri MDS izšla raziskava Fiscal Rules -Anchoring Expectations for Sustainable Public Finances (2009), ki na primeru proračunskih politik številnih držav analizira uporabo različnih fiskalnih pravil in ugotavlja, daje kriza leta 2008 najmanj prizadela države s sprejetimi fiskalnimi pravili, zlasti Švedsko in Finsko. Obe skandinavski državi sta po veliki gospodarski in bančni krizi leta 1990 uvedli vrsto fiskalnih pravil in jih dosledno izvajali: v času gospodarske rasti sta omejili državno porabo, ustvarili velike javnofinančne presežke in zmanjšali državni dolg, kar jima je omogočilo učinkovito spopadanje s poznejšimi krizami. Januarja letos je bila pri MDSobjavljena tudi raziskava Fiscal Rules andthe Sovereign Default Premium (Hatchondo, Martinez, Roch, MDS), ki ugotavlja, da si države s sprejetimi fiskalnimi pravili v kriznem času izposojajo denar precej ceneje kot države, ki fiskalnih pravil nimajo, čeprav imajo podobno višino državnega dolga. Slovenija se ni zgledovala po Finski in Švedski Podatki iz grafa o gibanju javnofinančnega salda v Sloveniji, na Finskem in Švedskem vobdobju 1996-2011 potrjujejo ugotovitve prej navedenih raziskav (glej graf Javnof finančni saldo Slovenije, Finske in Švedske). Finska in Švedska sta po letu 1990 zaradi doslednega izvaj anj a fiskalnih pravil zelo dobro izkoristili obe globalni konjunkturi, in sicer prvo konec devetdesetih let prej šnjega stoletj a in drugo sredi prejšnjega desetletja do izbruha krize leta 2008. Skandinavski državi sta v obeh obdobjih velike gospodarske rasti (tako imenovanih debelih krav) dosegli rekordne javnofinančne presežke, ki so se gibali od štirih do celo sedmih odstotkov BDR Povsem drugače je bilo s Slovenijo v času eldeesovskih vlad in tudi prve Janševe. Najslabše je bilo v drugi polovici devetdesetih let (1996-2000), ko smo pod takratno Drnovškovo vlado in finančnim ministrom Mitjo Gasparijem ustvarili velikansko luknjo v javnih financah, čeprav smo imeli veliko gospodarsko rast. Kljub katastrofalni javnofinančni dediščini LDS bi morala tudi prva Janševa vlada v času visoke konjunkture v letih 2005-2007 veliko bolj zmanjšati javno porabo in ustvariti presežke, vendar tega ni naredila (glej Minister Bajuk, odstopite!, Finance 31/2006; Bajukova proračunska luknja, Finance 125/2007; Volilni proračun, Finance 227/2007, in drugo). Fiskalno pravilo zmanjšuje državni dolg Podatki iz grafa o višini javnega dolga Slovenije, Finske in Švedske potrjujejo tudi ugotovitve zgoraj navedenih raziskav MDS, da države z doslednim izvajanjem fiskalnih pravil v obdobju debelih krav zmanjšujejo državni dolg in se bolje pripravijo na krizne čase suhih krav (glej graf Javni dolg Slovenije, Švedske in Finske). Švedska in Finska sta zelo uspešno izkoristili dolgoletno obdobje debelih krav 1996-2007, saj sta močno zmanjšali državni dolg, in sicer Švedska s 73,3 na 40,2 odstotka BDP (skupaj za 33,1 odstotne točke BDP) in Finska s 57 na 35,2 odstotka BDP (skupaj za 21,8 odstotne točke BDP). Drugače je bilo s Slovenijo, kije imela kljub veliki gospodarski rasti v letih 1996-2007 javnofinančne primanjkljaje in javni dolg povečalaz 21,9 na 23,3 odstotka BDP. Pika na i naših javnofinančnih težav je bila Pahorjeva vlada, ki se v času krize ni ustrezno odzvala z varčevanjem in je državo v samo treh letih vladanja pripeljala na rob bankrota. Po letu 2008 se je v Sloveniji v primerjavi s skandinavskima državama javnofinančni primanjkljaj močno povečal in državni dolg več kot podvojil (z 22 na 47,6 odstotka BDP). Fiskalno pravilo znižuje ceno denarja Graf o gibanju zahtevane donosnosti dolgoročnih državnih obveznic Slovenije, Finske in Švedske potrjuje še eno pomembno ugotovitev iz navedenih raziskav MDS, da si države s sprejetimi fiskalnimi pravili v kriznem času izposojajo denar občutno ceneje od držav, ki fiskalnih pravil nimajo, čeprav imajo podobno višino državnega dolga (glej graf Zahtevani donos dolgoročnih državnih obveznic). Obe skandinavski državi in Slovenija imajo v zadnjem letu približno enako višino državnega dolga, vendar se Slovenija kljub temu zadolžuje veliko dražje z obrestno mero med šestimi in sedmimi odstotki, skandinavski državi pa precej ceneje, med 1,3 in dvema odstotkoma. Mednarodni finančni trgi imajo od Finske in Švedske zagotovilo, dabostavprihodnje dosledno izvajali fiskalna pravila, ustvarili presežke in vrnili dolgove, od Slovenije pategazagotovila ni, saj naša država nima sprejetih fiskalnih pravil. Katastrofalna dediščina Alenke Bratušek Za neuspešno izvajanje javnofinančne politike prve Janševe vlade in zatem tudi Pahorjeve vlade je precej odgovorna tudi zdaj najglasnejša Jankovičeva poslanka Alenka Bratušek, kije bila od leta 2006 generalna direktorica direktorata za proračun in je med najodgovornejšimi, da pred krizo nismo ustvarili javnofinančnih presežkov. Bratuškovaje omenjeno funkcijo opravljala vse do lanskih predčasnih volitev, torej je odgovorna tudi za katastrofalno javnofinančno dediščino Pahorjeve vlade, kije državo pripeljala na rob bankrota. Bratuškova najbolj pooseblja Jankovičevo PS, ki govori eno in dela drugo: koga danes goreče kritizira Bratuškova, ko govori o razmerah v državni blagajni? Očitno se še vedno nipogledalavogledalo in ugotovila, da se sama uvršča med najodgovornejše ljudivdržavi, ki so zavozili države finance. Janšo je vsaj srečala pamet Janšo je v drugem vladnem mandatu vsaj srečala pamet in je še pravočasno uvidel svoje napake iz prvega mandata. Njegova vlada zagovarja sprejetje zlatega fiskalnega pravila, ki v obdobju debelih krav od politikovzahteva, da morajo z davkoplačevalskim denarjem ravnati kot dobri gospodarji, ustvariti čim večje javnofinančne presežke, zmanjšati državni dolg in skrbeti za dolgoročno vzdržnost državnih financ. Povsem drugače jez Bratuškovo, ki je kot poslanka Jankovideve PS med nasprotniki zlatega fiskalnega pravila. Enako veljaza prvaka P S Janko vida, ki je na vrhu zadnje konjunkture kot ljubljanski župan naredil veliko luknjo v blagajni MOL in občino močno zadolžil, namesto da bi ravnal kot dober gospodar in ustvaril presežke za krizne čase. Naši levičarji so še vedno na luni Analiza izvajanjafiskalnih pravil sporoča, da sta Švedska in Finska, ki sta v očeh slovenskih levičarjev idealni socialni državi in pravo nasprotje neoliberalizma, dejansko državi z uspešnim izvajanjem fiskalnih pravil. Hkrati prav Jankovičeva PS, Lukšideva SD in Semolidevi sindikati, ki se imajo v Sloveniji za velike levičarje, fiskalno pravilo enačijo z zloglasnim neoliberalizmom in sovražnikom socialne države. Primer Švedske, Finske in naše razprave o fiskalnem pravilu so še en dokaz, da naši levičarji živijo na luni in da prvak PS Jankovic eno govori in drugo dela. • ► Stanislav Kovač je ekonomist. ► Ocenite komentar, napišite svoje mnenje: www.finance. si/komentarji ►► Razprave o ustavnih spremembah in zlatem fiskalnem pravilu so še en dokaz, da prvak PS Jankovic eno govori in drugo dela. JAVNOFINANČNI SALDO SLOVENIJE, JAVNI DOLG SLOVENIJE, ŠVEDSKE FINSKE IN ŠVEDSKE IN FINSKE ► v%BDP *■■.% BDP _8 _80 Finska I __^ 4 /V ysJ 60 S. Svedska | N^j^edskal^-^^^^A _/ -°' 5 i Finska i Slovenija iSlovenija -8 ; - & ' 4 0 1996 2011 1996 2011 Vir: Eurostat Vir: Eurostat ZAHTEVANI DONOS DOLGOROČNIH DRŽAVNIH OBVEZNIC ►. li. vil 12 o Švedska 0 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 . — i 11.11 III. IV. V. VI. VIL VIII. IX. X. XI. XII. I. II. III. IV. V VI. VII.12 Op.: slovenska in finska obveznica sta nominirani v EUR, švedska pa v švedskih kronah. Obveznici Finske in Švedske sta desetletni; slovenska obveznica je devetletna, ker je bolj likvidna in realneje izraža dogajanje na trguje pa zahtevani donos malenkost manjši od desetletne, zaradi krajše ročnosti. ,,. nl , ' ' ' e j j e .j h j .j Vlr . Bloomberg

Medij: Finance
Avtorji: Kovač Stanislav
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Komentarji in odmevi
Datum: 12. 07. 2012 
Stran: 11