Predsednik uprave Taluma Marko Drobnič je ob tem dejal, da prihod, mag. Milana Jevšenaka v nadzorni svet za družbo ne pomeni kakšnega posebnega signala. »Sicer pa je sedaj skrajni čas, da bomo morali nekaj doreči okoli oskrbe z električno energijo kot našo glavno surovino. Zato se mi zdi ključnega pomena, da se Milan Jevšenak vključi v naša skupna prizadevanja za doseganje konkurenčnih pogojev pri tej oskrbi.« Mag. Milan Jevšenak je po imenovanju za nadzornika Taluma povedal, da se Eles zaveda težav, ki jih ima Talum pri zagotavljanju energije za naslednje leto, in bo za rešitev naredil vse, kar je v njegovi moči. Ob tem pa je dodal, da Eles kot sistemski operater slovenskega elektroenergetskega omrežja električne energije ne more in ne sme kupovati in je tudi ne more zagotoviti Talumu, saj bi to bilo v nasprotju z zakonodajo. Elektroliza spolno zmogljivostjo V Talumu se tačas dogaja veliko novega. V družbi Talum Aluminij po ponovnem zagonu elektrolize po slabih treh letih ponovno obratujejo s polno zmogljivostjo. Dnevno proizvedejo 227 ton primarnega aluminija, mesečno približno 7.000 ton. Za ta obseg proizvodnje je treba mesečno zagotoviti 13500 ton glinice iz uvoza in 3500 ton predpečenih ogljikovih anod, ki jih proizvedejo sami. V tem Talumovem podjetju je redno zaposlenih 160 delavcev. V družbi Talum Ulitki so že konec krnskega leta začeli izvajati projekt vilice KTM 700. Gre za razvoj celotnega koncepta izdelave zadnjih vilic za motorno kolo za uveljavljenega proizvajalca motornih koles KTM iz Avstrije. Razvoj tega izdelka je dolgotrajen, saj morajo vilice pred serijsko proizvodnjo prestati veliko različnih preizkusov najprej v Talumu, nato pa še pri kupcu. Spomladi prihodnje leto bodo pričeli redno proizvodnjo ohišja dizelske črpalke za tovorna vozila Mercedes. V družbi Talum Rondelice načrtujejo povečanje proizvodnje za okoli 20 odstotkov, pri čemer je vsa njihova proizvodnja namenjena izvozu. V Talum Izparilniki intenzivno razvijajo produkte, ki ne bodo namenjeni le hladilni tehniki kot doslej, ampak se bodo uporabljali kot absorberji toplotne energije. V okviru Razvojnega centra se odvija veliko razvojnih projektov, ki so povezani z razvojem obstoječih procesov s ciljem še večje sposobnosti predelave in preoblikovanja odpadnega aluminija, kot tudi z razvojem novih programov s še višjo dodano vrednostjo. Na nekdanjem odlagališču rdečega blata pa so letos zgradili se dve novi sončni elektrarni, tako da jih je sedaj že šest. Največje sončno polje v Sloveniji se razprostira na kar 12 hektarjih, s' čimer so dosegli tudi zavidljivo stopnjo sanacije svojega odlagališča v primerjavi s slabo prakso v državi na področju zapiranja odlagališč odpadkov. Novih sončnih elektrarn na odlagališču poslej ne bodo več postavljali, saj je kvota, ki jo je država določila na 5 MW instalirane električne moči, za letos in tudi že za naslednje leto v celoti dosežena. Marko Drobnič: »Konkurenčnost oskrbe z električno energijo, kije naša glavna surovina, Je za naše preživetje in nadaljnji razvoj nujna!«

Medij: Štajerski tednik
Avtorji: Ozmec M.
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Od tod in tam
Datum: 21. 10. 2011 
Stran: 5