Po naših informacijah naj bi bil z objavo včerajšnjega sklica skupščine povezan tudi skorajšnji obisk predsednika uprave banke Aleša Hauca v Rusiji, kamor naj bi odpotoval skupaj s predsednikom vlade Janezom Janšo. Kot smo izvedeli, naj bi se Hauc v Moskvi pogovarjal tudi o kapitalskem vstopu, pri čemer naj bi bila v igri ena od družb ali finančnih institucij iz Skupine Gazprom, ki bo v Sloveniji gradila plinovod Južni tok. Prav z omenjenim projektom naj bi bil povezan tudi vstop v solastništvo druge največje slovenske bančne skupine. Dejstvo, da uprava prednostne pravice m izključila državnim lastnikom, bi lahko obenem pomenilo, da bo tako kot v primeru NLB kapitalsko ustreznost mariborske banke začasno reševala država. Pri tokratni dokapitalizaciji bodo pred vrati ostali delničarji, ki so v času prve vlade Janeza Janše delnice kupili po 27 evrov, nato leta 2009 banko dokapitalizirali po 19,5 evra, lam pa po 8 evrov za delnico. Hauc je izključitev prednostne pravice v gradivu za skupščino utemeljil s tem, da so imeli nekateri obstoječi institucionalni delničarji banke v razgovorih negativno stališče do sodelovanja pri dokapitalizaciji, saj da imajo slabe izkušnje iz minulih let. Po ocenah uprave in nadzornega sveta banke, ki gaje Janševa vlada na letošnji skupščini popolnoma prevetrila, bi bila dokapitalizacija, pri kateri bi lahko sodelovali tudi obstoječi delničarji, preveč »zamudna in neučinkovita«. Pri tem se še sklicujejo na podatek, da mora NKBM na zahtevo Evropskega bančnega regulatorja (EBA) do konca leta zagotoviti 9-odstotni količnik temeljnega kapitala (core tier 1). Zakaj so v banki potemtakem tako dolgo odlašali s sklicem skupščine, ce pa je ze dlje časa znano, da zgolj s prodajo Zavarovalnice Maribor te zahteve ne bodo dosegli, ni znano. Ob tem pa velja opozoriti, da so pri obeh preteklih dokapitalizacijah po občutno višjih cenah sodelovali številni obstoječi delničarji. Medtem ko se bo lastniški delež malih vlagateljev oziroma fizičnih oseb v banki zmanjšal za polovico, bodo v NKBM možnost dokapitalizacije vendarle ponudili dvajsetim največjim delničarjem. Med njimi poleg države in državnih podjetij prevladujejo zlasti nekateri tuji investitorji, ki se skrivajo za fiduciarnimi računi tujih bank. Ena od številnih neznank, povezanih z načrti uprave, pa je, ali bodo delničarji sploh potrdili predlagano dokapitalizacijo. Na skupščini namreč ne bodo smeli glasovati državni lastniki s svojim 51-odstotnim paketom delnic, saj jim je Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) konec septembra odvzela glasovalne pravice. To pa posledično pomeni, da bo odločitev o povečanju kapitala v celoti prepuščena malim delničarjem, ki pri njem ne bodo smeli sodelovati, in tujim vlagateljem. Delničarji bodo na skupščini odločali tudi o spremembi statuta, ki bi banki omogočil izdajo za 150 milijonov evrov hibridnih finančnih instrumentov. Ti bi se lahko pod določenimi pogoji zamenjali v delnice banke.

Medij: Dnevnik
Avtorji: Cirman Primož,Polanič Matjaž
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 10. 11. 2012 
Stran: 8