Reporter, 26.09.2011
Odločitev Miklavčiča in drugih članov nekdanjega nadzornega sveta, Andreja Zorka, Marjana Urbanča, Mateje Kožuh Novak, Primoža Igerca in Darje Korpar, da julija letos razrešijo dva člana uprave Vzajemne, je za zavarovalnico porazna. Zamenjali so predsednika uprave Dušana Kidriča in člana uprave Igorja Jarca ter na čelo zavarovalnice postavili Milojko Kolar (dotedanjo članico uprave) ter člana Katjo Jelerčič in Ivana Gracarja. S tem so Miklavčič in drugi v nekdanjem nadzornem svetu najbrž precej oškodovali Vzajemno in zavarovance. Zaradi predhodne razrešitve bi lahko Kidrič zahteval odpravnino v višini okoli 22 tisoč evrov, še veliko višjo odpravnino pa bodo po verjetni skorajšnji razrešitvi prejeli omenjeni trije »novi« člani uprave s Kolarjevo na čelu.
Miklavčičevo oškodovanje Vzajemne? Ker so bili v novo upravo imenovani za pet let, bi odpravnina vseh treh lahko dosegla kar 140 tisoč evrov. In zakaj bodo verjetno razrešeni? Predstavniki nove skupščine so na seji konec avgusta pričakovano razrešili stari nadzorni svet z Miklavčičem na čelu (slednji je sicer nato neuspešno ponovno kandidiral za člana nadzornega sveta, toda na volitvah je pogorel) in postavili novega v sestavi predsednice Aleksandre Podgornik in članov Brigite Ačimovič, Borisa Pipana, Cirila Smrkolja in Nežke Ivanetič. Prvi štirje so bili izvoljeni s podporo članov Kmetijskogozdarske zbornice in Društva mali delničarji, Ivanetičeva pa na predlog Marka Martinuzzija, sicer gre za novomeško mestno svetnico iz vrst Desusa in »Miklavčičevo« članico Zveze društev upokojencev. Skoraj gotovo bo novi nadzorni svet zavarovalnice kmalu postavil tudi novo, »svo-Pri Vzajemni, zdravstveni zavarovalnici, se obeta nova sprememba glede vodilnih moških in žensk, čeprav sta od postavitve sedanje uprave minila le dva meseca. Tak potek dogajanja na Vzajemni je posledica nerazumne odločitve nekdanjega nadzornega sveta pod vodstvom Mirka Miklavčiča. Tekst: Nenad Gliicks Foto: Primož Lavre, B0B0 nenad.glucks§~eporter.si je« vodstvo Vzajemne, nedavno imenovani Kolarjevi, Jelerčičevi in Gracarju pa potem pripada odpravnina v skupni višini kar 140 tisoč evrov. Velike odpravnine Direktor Agencije za zavarovalni nadzor Mihael Perman je zaradi takega ravnanja Miklavčičevega nadzornega sveta zelo kritičen. Če bi bil on na mestu novoizvoljenih nadzornikov zavarovalnice, bi zoper Miklavčiča in druge vložil odškodninsko tožbo. Oškodoval naj bi namreč tako Vzajemno kot zavarovance. Miklavčič medtem pojasnjuje, da so Kidriča in Jarca razrešili zaradi »nepripravljenosti za uskladitev glede plače«, saj sta poleg bruto mesečne plače dobivala še dodatek na delovno dobo. Pri Kidriču je to skupaj zneslo slabih 11 tisoč evrov bruto. Plača sedanje vodje Vzajemne, Milojke Kolar, je osem tisoč evrov bruto, dodatka za delovno dobo ne prejema. Glede denarja tudi sicer na zavarovalnici niso preveč skromni, tako so znesek 1,55 milijona evrov, kolikor so ga leta 2009 skupaj prejeli zaposleni po individualnih pogodbah, lani zvišali na 1,73 milijona evrov. Višji stroški so povezani predvsem z izplačilom odpravnin zaposlenim po individualni pogodbi o zaposlitvi zaradi odpovedi pogodb o zaposlitvi. Napačna tabela Rezultati pa niso rožnati: Kidrič, Jarc in Kolarjeva so pri pridobivanju novih zavarovancev za avgust uvedli tako imenovano prodajno mrežo, v katero so prerazporedili zaposlene na poslovnih enotah za bolj aktivno sklepanje zavarovanj in boljše prodajne rezultate. Dejansko so bili rezultati slabi: avgusta so namesto načrtovanih 481 sklenjenih dopolnilnih zavarovanj prek prodajne mreže sklenili le 310, torej 64 odstotkov od načrta. Po internetu so po prodajni mreži dosegli le 61 odstotkov od načrtovanega, pri zavarovanjih Vzajemna Nadomestila pa samo 17 odstotkov od načrtovanega. Prav porazen pa je dosežek prodajne mreže pri zavarovanjih Vzajemna Nadomestila+ in Vzajemni nezgode+, pri prvem so uresničili le devet odstotkov od načrtovanega, pri zadnjem pa le dva odstotka(I), torej eno sklenjeno zavarovanje od predvidenih 50. Kolarjeva glede teh številk pojasnjuje, da podatki, ki jih imamo za avgust, ne držijo, saj so pri zdravstvenih zavarovanjih presegli načrt za sedem odstotkov. Tudi drugi podatki, kot pravi, niso točni, saj so povzeti iz napačne tabele. Matematika Kolarjeve Po besedah naših virov Kolarjeva po izvolitvi petih novih nadzornikov (poleg njih sta v nadzornem svetu še dva člana iz vrst zaposlenih na Vzajemni) že lobira za to, da se ji stolček prve dame ne bi izmaknil. Tako je menda na sestanku Akcija jesen 2011 konec avgusta zaposlenim, vključno z direktorji poslovnih enot, pojasnila, da svet delavcev podpira sedanjo (njeno) upravo in da potrebujejo le še enega člana v novem nadzornem svetu za večino, da ta uprava ostane (po tem scenariju bi poleg Ivanetičeve in dveh zaposlenih zanjo glasoval še eden od štirih preostalih, rezultat bi bil štiri proti tri zanjo). Poznavalci so nasprotno prepričani, da ji zdaj niti Miklavčič s svojimi sto tisoči upokojencev ne more prav nič pomagati. ■ Milojka Kolar je javnosti dobro znana kot »večna državna sekretarka LDS« na ministrstvu za finance. Na tej funkciji je bila v celotnem času od leta 1993 do 2004 (razen v času Bajukove in Drnovškove vlade v letih od 2000 do 2002). Na Vzajemno je konec lanskega leta prišla iz vodstva zavarovalnice Sava Re, v medijih pa se je »proslavila« z zgodbo glede nakupa okoli štiri tisoč kvadratnih metrov velikega zemljišča pod izolsko bolnišnico. Leta 2001 sta z možem Velkom Celarcem zemljišče od zasebnika kupila po nizki ceni 20 nemških mark za kvadratni meter. Kmalu zatem je Kolarjeva pisala na ministrstvo za zdravje (lastnik večjega dela parcel pod izolsko bolnišnico) in predlagala zamenjavo dela njenega zemljišča, velikega 606 kvadratnih metrov, za bližnje zemljišče ministrstva za zdravje velikosti 787 kvadratnih metrov. Razlog: na 606 kvadratnih metrih sta z možem odkrila dva komunalna jaška, zaradi cesarje ta del zanju neuporaben. In res sta z možem sklenila menjalno pogodbo, v skladu s tem sta zemljišči zamenjali lastnike, vsako pa je bilo ocenjeno enako; po štiri evre za kvadratni meter (Kolarjeva je morala za 181 kvadratnih metrov več še nekaj doplačati). Sicer gre za štiristo kvadratnih metrov zemljišča z edinstvenim pogledom na morje, toda ker je šlo za območje bolnišnice, gradnja tam ni bila mogoča. »Jaz bi rada gojila samo oljke ali kaj podobnega,« je leta 2004 v medijih razlagala Kolarjeva. Toda kasneje istega leta je izolski občinski svet spremenil prostorski načrt za to območje in za zemljišče Kolarjeve določil »mešano rabo«, s čimer naj bi omogočili spremembo lokacijskega načrta, po katerem bo možna gradnja stanovanjskih in poslovnih objektov. Zanimalo nas je, kaj je na tem zemljišču danes, po besedah Kolarjeve je status zemljišča enak, kot je bil na dan nakupa, z možem pa sta še vedno lastnika.
Medij: Reporter
Avtorji: Glucks Nenad
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Slovenija
Datum: 26. 09. 2011
Stran: 43