Večji del lanskoletnega padca vrednosti premoženja je posledica znižanja tečajev na Ljubljanski borzi in na trgih jugovzhodne Evrope, dodatno pašo imele negativen vpliv tudi vedno težje gospodarske in socialne razmere v državi. Številni mali delničarji so se namreč lani prav zaradi izgube zaposlitve in znižanja prejemkov odločili za prodajo svojih finančnih naložb, dodaten negativen vpliv pa je imel tudi propad številnih slovenskih podj etij, pri katerem je več deset tisoč delničarjev ostalo brez vsega premoženja. Koliko izgub so lani utrpeli slovenski vlagatelji, ni mogoče izvedeti, saj številni sploh nimajo odprtih trgovalnih računov oziroma imajo trgovalne račune odprte pri bankah, ki natančnih podatkov ne razkrivajo tako kot borznoposredniške družbe. Upad števila vlagateljev Šest borznoposredniških družb, ki so že razkrile svoja letna poročila (Alta Invest, Ilirika, GBD, Moja Delnica, Argonos in Brokerjet Sparkasse), je imelo konec lanskega leta le še okoli 67.000 strank, od katerih pa je vsaj en borzni posel sklenila le okoli četrtina. Samo v minulem letu so domači borzni posredniki ostali brez skoraj 11.000 strank, ki so bodisi prodale vse svoje finančne naložbe bodisi so imele v lasti le delnice investicijskih družb, ki so se preoblikovale v vzajemne sklade, oziroma delnice podjetij, ki so končala v stečaju. Največ, in sicer več kot 8000 strank je lani izgubila borznoposredniška hiša Argonos. Ta je prek svojih odvisnih borznih posrednikov osredotočena zlasti na certifikatske delničarje, ki običajno le prodajajo svoje delnice, za aktivno investiranje na kapitalskih trgih pa se ne odločajo. Edini borznoposredniški družbi, ki jima je lani uspelo celo nekoliko povečati število strank, sta bili Ilirika in Brokerjet Sparkasse, medtem ko seje število strank v Alti Invest in GBD znižalo za okoli pet odstotkov. Toda bolj kot znižanje skupnega števila strank na poslovanje borznih posrednikov vpliva nizek delež aktivnih strank. V povprečju namreč vsaj en borzni posel na leto sklene le vsak četrti vlagatelj z odprtim trgovalnim računom. Od povprečja s kar okoli 90odstotnim deležem aktivnih strank izstopata le Argonos in Brokerjet, vendar je pri tem treba opozoriti, da pri prvem prevladujejo enkratni vlagatelji, slednji pa svojim strankam omogoča le trgovanje prek spleta. Prestrukturiranje poslovanja Spremenjene gospodarske razmere tako borzne posrednike vedno bolj silijo v prestrukturiranje poslovanja, saj s posredniškimi provizijami na domačem trgu ne morejo več pokriti niti stroškov dela. Letna poročila borznoposredniških družb razkrivajo, da so lani svoje stranke še bolj aktivno preusmerjale na razvite trge kapitala, kar se je odrazilo tudi na strukturi ustvarjenega prometa. Slovenski vlagatelji namreč vedno več trgujejo na frankfurtski in newyorški borzi, medtem ko je promet na domačem trgu in balkanskih trgih kapitala občutno pod ravnmi izpred začetka krize. Skupno je lani šest borznoposredniških družb (borzna hiša Perspektiva še ni objavila letnega poročila) pridelalo tri milijone evrov izgube, njihovi skupni prihodki pa so bili pri 9,5 milijona evrov nekajkrat nižji kot pred začetkom finančno-gospodarske krize. Zadnja leta so bili najbolj na udaru zlasti prihodki iz borznega posredovanja, ki so lani predstavljali le še okoli polovico celotnih prihodkov borznoposredniških družb, medtem ko so se nekoliko okrepili zlasti prihodki iz investicijskega svetovanja in individualnega upravljanja premoženja. Zaradi napovedanih prodaj številnih slovenskih podjetij je pričakovati, da se bodo letos okrepili tudi prihodki borznih hiš iz prevzemne dejavnosti, ki so v zadnjih treh letih praktično presahnili. Po podatkih Agencije za trg vrednostnih papirjev je bilo v zadnjih treh letih v Sloveniji izpeljanih le 29 uradnih prevzemov v skupni vrednosti 76 milijonov evrov, medtem ko je zgolj vrednost letošnjega prevzema Etola in Term Maribor ocenjena na okoli 66 milijonov evrov. Poslovanje domačih borznoposredniških družb v letu 2011 čisti število prihodki* dobiček/izguba* kapital* sredstva* zaposlenih Alta Invest 4,339 0,1075 2,878 3,564985 56 Ilirika 1,4264 -1,2682 1,6445 5,329735 23 GBD 1,224506 -0,578068 1,064417 1,75829 27 Moja Delnica 0,230798 -0,307485 0,709873 0,849457 14 Argonos 1,795493 -0,058486 0,888169 1,248443 18 Brokerjet Sparkasse 0,457679 -0,889898 0,270606 3,328003 6 *vmiO. EUR vir: Ajpes, letna poročila Stranke borznoposredniških družb in njihovo premoženje število aktivnih število strank vrednostni sredstva v število strank* strank*** na upravljanju papirji strank*** upravljanju*** Alta Invest 28.276 6408 698 1506,2 41,1 GBD 12.936 3117 803 346,3 11,6 Ilirika 6558 1728 510 334,4 20,9 Moja Delnica 2319 n. p. 374 133,4 8,7 Argonos 15.648 14.122 52 60,0 1,7 * število strank, s katerimi ima BPD sklenjeno pogodbo o izvrševanju naročil ** število strank, za katere je BPD v letu 2011 sklepala posle izvrševanja naročil za račun strank ***vmio. EUR Opomba: Perspektive v tabelo nismo uvrstili, ker še ni objavila letnega poročila. «r Ajpes, let™ porosia Konsolidacija v polnem zamahu Zaradi konsolidacije dejavnosti borznega posredništva in strmega padca obsega poslovanja se je število domačih borznoposredniških družb znižalo na vsega sedem, po ocenah poznavalcev pa bo v dejavnosti borznega posredništva v prihodnjih letih prišlo še do nadaljnje konsolidacije. Dejavnost investicijskega bančništva namreč v zadnjem obdobju opuščajo celo nekatere slovenske banke, med drugim Banka Koper, ki se ze vec mesecev s potencialnimi investitorji pogaja o prodaji dejavnosti investicijskega bančništva. V zadnjem času je s svojim poslovanjem že prenehala borznoposredniška družba Certius, katere stranke je prevzela banka Hypo, Alta Invest je prevzela dejavnost Primorskega finančnega centra Interfin (PFCI), Factor banka pa se je okrepila s KD Banko, ki je bila dejavna zlasti na področju investicijskega bančništva. Domače borznoposredniške družbe so lani skupno izgubile kar okoli 11.000 strank, njihova letna poročila pa razkrivajo, da svoje preostale stranke vedno bolj aktivno preusmerjajo na razvite trge kapitala, ki v strukturi ustvarjenih poslov počasi izpodrivajo posle na Ljubljanski borzi.

Medij: Dnevnik
Avtorji: Polanič Matjaž
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 26. 06. 2012 
Stran: 8