»Svet se vse hitreje vrti, Slovenija pa še bolj stoji,« je po seji vlade povedal Borut Pahor in opozoril, da je vlada, čeprav nima polnih pooblastil, zaradi vse bolj zaostrenih mednarodnih in domačih razmer prisiljena ukrepati. Napovedi za gospodarsko rast v območju evra in EU niso ugodne, zato moramo po njegovem mnenju »sami storiti vse, kar je mogoče, da se nam ne bi položaj zaradi politične nestabilnosti še poslabšal«. Pahor je povedal, da se bo o podpori omenjenim zakonodajnim predlogom in o tem, kako voditi državo do oblikovanja nove vlade, v prihodnjih dneh posvetoval s predsedniki vseh parlamentarnih strank. Sredine neizvolitve mandatarja ni želel komentirati, je pa poudaril, »da je naš nacionalni interes, da pridemo do vlade s polnimi pooblastili«. Čeprav Slovenija po Pahorjevi oceni še vedno uživa »relativen ugled finančno in gospodarsko stabilne države«, se, kot pravi, postavlja vedno več vprašanj o njenih političnih razmerah. »Če se bo to stanje nadaljevalo, bomo zdrsnili na finančno obrobje evrskega območja,« je opozoril Pahor. Minister za razvoj Mitja Gaspari je spomnil, da je EU že začela ukrepati proti državam, ki ne izpolnjujejo zavez, pri čemer je omenil Madžarsko in Belgijo. »Če nameravamo nadaljevati prakso interventnega zakona, s katerim bomo namesto predvidenih 300 privarčevali zgolj 65 milijonov evrov, nam bo kredibilnost še bolj padala,« je dejal Gaspari. Po njegovem mnenju je nujno čim prej sprejeti rebalans proračuna za leto 2012, sicer bodo ukrepi že spomladi začeli delovati tudi proti Sloveniji. Slovenija še vedno evropski sever, ne jug Gaspari ocenjuje, da bi za izpolnitev zavez iz Pakta stabilnosti morali v letošnjem letu odhodke znižati s sedanjih 10,3 na 9,6 milijarde evrov ali za 700 milijonov evrov. »Ker gospodarska rast letos žal ne bo mogla rešiti zagat javnih financ, bomo morali rešitve poiskati v rebalansu,« je opozoril Gaspari. Finančni minister Franc Križanič je dejal, da javne finance trenutno obvladujemo z zamrznitvijo prevzemanja novih obveznosti v proračunu, s čimer smo ob varčni politiki v lanskem letu privarčevali 288 milijonov evrov. »Problem lahko nastane, če ob varčevanju ne bi spodbujali gospodarske rasti,« je dejal Križanič, ki sicer ocenjuje, da je Slovenija še vedno »evropski sever in ne jug«. Javni dolg ne bo smel preseči 48 odstotkov Novela zakona o javnih financah določa fiskalno pravilo, s katerim se za srednjeročno obdobje petih let določa zgornja meja proračunskih odhodkov, ter dve dodatni omejitvi - javni dolg bo lahko znašal največ 48 odstotkov BDP, skupni obseg poroštev države pa ne bo smel preseči 20 odstotkov BDP. Po Križaničevih besedah se z novim zakonom povečuje tudi vloga fiskalnega sveta, ki bo preverjal uresničevanje srednjeročnega fiskalnega okvira. Križanič in Gaspari sta pojasnila, da je zgornja meja zadolževanja države pri 48 odstotkih BDP ekonomsko utemeljena na predpostavkah gospodarske rasti in obrestnih mer. Gaspari je ocenil, da bi bil lahko po optimističnem scenariju dolg tudi nižji od 45 odstotkov, Pahor pa je dodal, da je najpomembneje, da smo še vedno daleč od maastrichtskih kriterijev, ki dovoljujejo dolg v višini do 60 odstotkov BDP. Zakon o javnih financah znova uvaja jamstveno shemo države do poslovnih bank, s katero bi omogočili dodatno zadolževanje za financiranje kapitalskih naložb in odobravanje posojil določenim finančnim ustanovam s sedežem Sloveniji. V nasprotju z zadnjim zakonom, ki je nehal veljati konec leta 2010, limit ne bo določen, ukrep pa naj bi trajal dve leti. Predlog zakona o razvojnem načrtovanju, ki je po Gasparijevih besedah nekakšen dvojček novega zakona o javnih financah, določa razvojne prioritete in odpravlja »popolno zmedo«, ki je zaradi obilice dokumentov doslej vladala na tem področju (Slovenija jih ima trenutno 90, nekaj pa jih je še v pripravi). Novi zakon določa sistem razvojnega načrtovanja, način usklajevanja razvojnih politik, izvajanja, spremljanja in poročanja. Ključni strateški dokument bo strategija razvoja Slovenije, izvedbeni dokument razvojnega načrtovanja za njeno izvedbo pa državni program razvojnih politik. Podaljšana zamrznitev državnega proračuna Vlada je sklenila podaljšati s 1. januarjem uveljavljeno zadržanje izvrševanja državnega proračuna za leto 2012. Ukrep bo veljal do uveljavitve rebalansa proračuna, katerega pripravo bo Pahorjeva vlada, ki opravlja tekoče posle, prepustila novi vladi. Ukrep začasnega zadržanja izvrševanja državnega proračuna ne velja za pokojninsko in invalidsko varstvo, plače in druge izdatke zaposlenim, prispevke delodajalcev za socialno varnost, prevozne stroške in storitve ter nujna službena potovanja. Zadržanje izvajanja proračuna prav tako ne velja za servisiranje javnega dolga, plačila sredstev v proračun EU, oblikovanje rezerve in intervencijske programe ter za energijo, vodo, komunalne storitve in komunikacije. Javni dolg 44,4 odstotka BDP Konsolidirani bruto dolg države, ki je konec leta 2010 znašal 13,737 milijarde evrov ali 38,8 odstotka BDP, se je do konca tretjega četrtletja lani povečal na 15,884 milijarde evrov oziroma na 44,4 odstotka BDP. Na centralni ravni se je dolg zvišal s 13,204 na 15,315 milijarde evrov, na lokalni ravni s 626 na 635 milijonov evrov, na ravni skladov socialne varnosti pa z 52 na 83 milijonov evrov.

Medij: Dnevnik
Avtorji: Dernovšek Igor
Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih 
Rubrika / Oddaja: V ospredju
Datum: 13. 01. 2012 
Stran: 4