Slovenija po pojasnilih ministra s sedanjim 25-odstotnim prevzemnim pragom bistveno odstopa od rešitev v drugih državah članicah povezave, saj ima, razen Madžarske, najnižji prevzemni prag. Žerjav je naštel, da imajo Avstrija, Belgija, Češka, Francija, Nemčija, Italija in Nizozemska 30-odstotni prag, Poljska in Slovaška pa 33-odstotnega. "Vlado pri tem najbolj zanima dotok svežega, tujega kapitala, je povedal minister in dodal, da z novelo vlada odpravlja tudi pomanjkljivost, "ki se je nehote prikradla v veljavni zakon", ko za prekrške ni mogoče kaznovati posameznikov. Novela tako določa pravno podlago, na podlagi katere bi lahko agencija za trg vrednostnih papirjev za prekrške kaznovala tudi posameznike. Žerjav je še zatrdil, da je novela usklajena s kvalificiranimi deleži o pridobitvi vrednostnih papirjev, denimo z zakonom o bančništvu. Prag naj bi bil ovira Dvig prevzemnega praga na tretjino glasovalnih pravic v ciljni družbi je že predlagala Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP), saj naj bi bil sedanji prag ena izmed ovir za investicije institucionalnih vlagateljev. Takšna obveznost ima namreč za posledico, da večji vlagatelji, ki bi si želeli, zaradi velikosti svojega vložka, imeti vsaj vpliv na določene poslovne odločitve, takšnega cilja, brez prevzemne ponudbe, ki se mora nanašati prav na vse delnice, ne morejo doseči. ATVP je sicer prav prejšnji teden državnim lastnikom Krke, ki skupaj dosegajo 27,474-odstotni delež v vodilni slovenski družbi, do objave prevzemne ponudbe ali odtujitve delnic pod 25-odstotni prag zamrznila glasovalne pravice. Tako je na vprašanje, ali bodo državni lastniki Krke - Sod, Kad, Luka Koper, Zavarovalnica Triglav, KBM Fineko in Aerodrom Ljubljana - na podlagi novele dobili glasovalne pravice nazaj, minister za gospodarske dejavnosti dejal, daje to vprašanje za ATVP. Referendumske pobude in regresi Na napoved sindikatov, da bodo vložili pobudo za začetek postopka razpisa zakonodajnega referenduma o noveli zakona o dodatnih interventnih ukrepih, se je odzval v.d. direktorja vladnega urada za komuniciranje Anže Logar, ki je menil, da bi bila taka odločitev neskladna s pomembnim delom zahtev sindikatov, saj sami zahtevajo, naj vlada prihrani tam, kjer je to mogoče. Vlada želi z novelo želi preprečiti "ekscesne regrese", ki v nekaterih družbah v državni lasti dosegajo tudi 1700 evrov, v obeh bankah pa 1500 evrov. Če bodo sindikati vložili omenjeno pobudo, bodo uprave omenjenih podjetij te ekscesne regrese lahko izplačale, je opozoril. Če bo novela zamrznjena, njena uveljavitev pa preložena, bi vlada regres zaposlenim v javnem sektorju lahko izplačala celo kasneje, ker bi ravnala skladno z zakonom o delovnih razmerjih, ki predvideva izplačilo regresa do 1. julija, novela pa predvideva zamik izplačila z maja na junij. Novela, razen zamika izplačila zaposlenim v javnem sektorju, predvideva tudi omejitev višine regresa v družbah, ki so v najmanj četrtinski lasti države. Regres po noveli ne bi smel preseči minimalne plače (763 evrov bruto ali 584 evrov neto) vse do tedaj, dokler gospodarska rast ne bo presegla 2,5 odstotka. SD proti razprodaji za izbrance Nedopustno je, da si vlada prav v času, ko kriza močno načenja še tisto, kar je ostalo od zdravega slovenskega gospodarstva, privošči "veliko sezonsko razprodajo" s popusti, ki veljajo samo za izbrance. Tako se je na novelo zakona o prevzemih odzvala SD, saj je prepričana, da bo vlada z novelo "pod pretvezo dobrega gospodarjenja razprodala vitalne dele državnega premoženja". Vlado so v SD pozvali, naj znova premisli, kaj bo njena odločitev pomenila za delovna mesta, rast in razvoj. Novela prevzemnega zakona namreč še naprej omogoča, da "bo lahko manjšinski lastnik obvladoval pomembne družbe z večinskim državnim deležem, ko bo država izgubila vse glasovalne pravice v podjetjih, kot so Zavarovalnica Triglav, NKBM, Pozavarovalnica Sava, Aerodrom Ljubljana". Dvig prevzemnega praga na eno tretjino namreč ne rešuje situacije, ko ima država lastništvo, večje od prevzemnega praga, in bo zaradi kršitve prevzemnega praga izgubila vse glasovalne pravice. 0*) V Sodu so prepričani, daje prodaja deleža v Splošni plovbi - na fotografiji je ladja Postojna - nujna poteza. Poudarjajo zaveze kupca o ohranitvi sedeža v Sloveniji in delovnih mest.

Medij: Večer
Avtorji: J. Z.,Vidic Ivan
Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih 
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 20. 04. 2012 
Stran: 8