Vlada naj bi namreč prevetrila svojo strategijo z NLB in dovolila prodajo Banke Celje. Nadzorniki NLB so včerajšnjo obravnavo načrtov NLB za leto 2011 prekinili do jutri, saj naj bi na današnji seji vlade spremenili državno strategijo z NLB. Država doslej ni bila za prodajo Banke Celje in ne za umik NLB s srbskega in italijanskega trga. Je mogoče, da je vlado v zvezi z NLB srečala pamet? Naši viri napovedujejo, da si je vlada po mesecu in pol vendarle premislila in bo dovolila upravi NLB, da proda Banko Celje. NLB bi s prodajo 49,42 odstotka glasovalnih pravic (40,99-odstotni lastniški delež) Banke Celje po grobih ocenah dobila približno 82 milijonov evrov (več na www.finance. si/291532), zanjo pa so se že pred časom zanimali Unicredit, SKB oziroma njena francoska mati Societe Generale. Spomnimo, uprava NLB je prodajo Banke Celje, ki ima pet odstotkovbančnega trga, vključila v strategi jo NLB zato, ker so lastniki NLB znižali prvotno zeleni znesek dokapitalizacije s 450 milijonov na 250 milijonov. Hkrati je prodajo zahtevala belgijska KBC, tudi s tem je pogojevala sodelovanje pri dokapitalizaciji. Po zadnjih informacijah je scenarij za dokapitalizacijo, ki mora biti izpeljana do konca marca, tak: 200 milijonov evrov naj bi dali lastniki, 50 milijonov pa naj bi uprava zbrala z izdajo podrejenih instrumentov. Ali bo skupina NLB leto sklenila s 120 milijoni izgube, še ni zagotovo. NKBM gre po kapital v Varšavo So pa nadzorniki druge največjebanke NKBM včeraj potrdili, da bo NKBM predvidoma februarja izdala 13 milijonov novih delnic na varšavski borzi (zdaj ima 26 milijonov). Po kakšni cenibo NKBM nove delnice izdala, še ne povedo. A analitik Matej Simnic iz Alte Invest meni, da bi bilo logično, da bi bila cena novih delnic rahlo nižja od takratne tržne na ljubljanski borzi (včerajšnji enotni tečaj je znašal 10,3 evra, dober odstotek manj kot v torek). V nasprotnem primeru namreč vlagateljev, pričakujejo zlasti zanimanje poljskih skladov, verjetno ne bo zanimal nakup. »Podobno Gorenju pred nedavnim ni uspelo prodati dokapitalizacijskih delnic, ker jih je prodajalo nad tržno ceno in so vlagatelji raje kupovali delnice na borzi,« pravi Simnic. Po tržnem tečaju bi NKBM z izdajo novih delnic zbrala 134 milijonov evrov svežega kapitala. Za male delničarje NKBM nezanimiva Zdajšnji delničarji NKBM - vseh je 100.397 (večinoma so delnice NKBM kupili v javni prodaji leta 2007 po 27 evrov na delnico) - imajo predkupno pravico do novih delnic. »A malim delničarjem, ki imajo denimo 100 delnic, se nakup dokapitalizacijskih delnic zaradi stroškov ne splača,« ocenjuje Simnic in omenja, dabo izdajanovih delnic vsem delničarjem, ki ne bodo sodelovali pri dokapitalizaciji, vsaj kratkoročno razvrednotila lastništvo NKBM. Država, ki ima zdaj neposredno 41,5 odstotka NKBM (s Kadom in Sodom pa 51,08 odstotka), bo tudi v primeru nesodelovanja pri dokapitalizaciji ohranila kontrolni delež NKBM (27,7 odstotka). Država se o (ne)sodelovanju v dokapitalizaciji NKBM sicer še ni izrekla, po naših podatkih pa je s »kotacijo v Varšavi seznanjena«. Kako bi se država širila v Zavarovalnico Maribor ... S svežim kapitalom se bo povečala trdnost banke. Prvi mož NKBM Matjaž Kovačič včeraj ni želel odgovoriti, ali bo sveži kapital morda namenjen prevzemu Zavarovalnice Maribor (odkup deleža od Save Re) in dunajske Adrie Bank (odkup deleža od NLB). Sava Re bi po neuradnih informacijah svoj 46-odstotni delež v Zavarovalnici Maribor prodala za okoli 80 milijonov evrov, mariborski bančniki, ki že imajo skoraj polovico zavarovalnice, pa so menda delež Save Re v zavarovalnici ocenili na 30 ali največ 45 milijonov evrov. Prek Zavarovalnice Triglav v Abanko Če bo Zavarovalnici Triglav uspelo dokupiti delež v Abanki, bo država povečala svoj vpliv tudi tu. Država je namreč večinska lastnica Triglava. O Abanki bo danes spet razpravljal nadzorni svet Triglava. Glavna težava: zmedenost države Poznavalci ekonomskih razmer svarijo pred zmedenostjo vlade. Po eni strani ustanavljamo agencije, ki bi morale skrbeti za neodvisnost upravljanja državnih naložb od politike. Po drugi strani država samo še krepi lastništvo in vpliv v nekaterih podjetjih. Po tretji strani pa potem ne ve, kaj s tem lastništvom početi in strategije spreminja na vrat na nos, odločitve o prodaji državnega premoženja, kar je menda prvi cilj, pa ni in ni. • ANKETA H Tanja Smrekar, Monika Weiss finance@fmance.si Ali se bo država kdaj odrekla lastništvu katere od bank, kijih nadzoruje? Bi bilo to dobro? In kdaj se bo to zgodilo? Jože P. Damijan, ekonomska fakulteta v Ljubljani: »Država bo prodala banke, a šele, ko bo tik pred bankrotom. Takrat namreč ne bo imela denarja za dokapitalizacije bank, ki bodo tudi pred bankrotom. Kdaj se bo to zgodilo, ne bi napovedoval, bo pa konec prihodnjega leta položaj precej slabši kot zdai.« Tomaž Lovše, neregistrirani lobist, Diners Club: »Dokler so razmere na finančnih trgih takšne, kot so, bi bilo neumno, da bi se država odločila za prodajo. Ne poznam nobene evropske države, ki bi zdaj prodajala izgubarske banke. Država naj sodeluje pri načrtovanih dokapitalizacijah NLB in NKBM, a naj se hkrati jasno, glasno in resno zaveže, da bo v treh, štirih letih, ko se bodo tržne razmere zboljšale, zmanjšala lastništvo. Takrat bo prodaja bank ključna tudi z vidika proračuna, da bomo lahko izpolnili dane zaveze in zmanjšali primanjkljaj pod maastrichtska merila (največ tri odstotke BDP, op. a.). Seveda se mora do takrat izboljšati tudi poslovanje obeh bank. V kontekstu dokapitalizacije NLB menim še, da nikakor ni pametno, da NLB proda Banko Celje. Bolje bi bilo, če bi NLB prevzela Banko Celje, taka negotovinska dokapitalizacija NLB pa bi zadnji dvignila kapitalsko ustreznost.« Matej Lahovnik, ekonomska fakulteta v Ljubljani, nekdanji minister za gospodarstvo: »To se verjetno še nekaj časa ne bo zgodilo, čeprav bi bilo zelo koristno ne le za upravljanje teh ustanov, temveč tudi za gospodarski razvoj. Zgodilo se bo takrat, ko bo davkoplačevalcu Janezu jasno, da ni nobene logike v tem, da se država zadolžuje za dokapitalizacijo teh bank, namesto da bi s prodajo katere izmed njih zmanjšala javni dolg. Bojim se, da bomo še nekaj časa v položaju, ko bodo državne banke delovale kot nekakšne črpalke, državni proračun pa kot naftno polje za financiranje nekaterih tranzicijskih omrežij. Je pa res, daje to naftno polje že precej presušeno in da davkoplačevalec Janez vse teže prenaša visoke davke in prispevke ...« Andraž Grahek, KD Skladi: »Ob pogledu na hitrost naraščanja javnega dolga in dinamiko proračunskega primanjkljaja sploh ni vprašanje, ali se bo država morala v prihodnosti odrekati nadzoru nad bankami. Prvi razlog, zaradi katerega bo morala prodajati banke, bodo kapitalske potrebe finančnih institucij, ki jim država proračunsko ne bo mogla slediti. Drugi razlog bo rast zadolženosti države, ki utegne močno zvišati stroške zadolževanja države. Banke so že danes ujetnice tega, da se država oklepa nadzora. To je lahko dolgoročno zelo škodljivo za gospodarstvo in tudi proračun. Vsaj delen umik države in več zasebne pobude v lastništvu bank bi bila dobrodošla. Cilj bank mora biti, da ima portfeljske lastnike s čim več koncev sveta, saj to banki omogoča, da dobi vire financiranja iz globalnega varčevanja. Država ima lahko v banki neki pomemben delež in tudi veto na določene odločitve, a ob cilju, da finančne institucije prerastejo državo, saj bodo sicer izločene iz konkurenčnega boja.«

Medij: Finance
Avtorji: Več avtorjev
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja
Datum: 23. 12. 2010 
Stran: 2