Večji padec vrednosti so na Ljubljanski borzi zabeležili le še nekatera podjetja, ki so končala v stečaju, in nekatere družbe, ki so tik pred stečajem. Predsednik uprave NKBM Aleš Hauc, kije sredi aprila prevzel vodenje banke, na padec vrednosti delnice očitno (še) nima odgovora, saj lastništvo banke poleg malih vlagateljev v zadnjem času zapuščajo tudi nekateri tuji investitorji. Na izrecno vprašanje, kaj namerava narediti za dvig cene delnice, smo namreč dobili le splošen odgovor, da že načrtujejo in izvajajo določene ukrepe za izboljšanje poslovanja, ki bi pozitivno vplivali tudi na ceno delnice. »Med temi ukrepi so aktivnosti za izboljšanje kapitalske ustreznosti, nadaljnje čiščenje kreditnega portfelja, bodoča prenova strategije banke, izboljšanje poslovanja in uvedba oziroma nadgradnja določenih bančnih storitev,« so še našteli v banki. Dokapitalizacije kot po tekočem traku Uprava NKBM se trenutno pripravlja na novo dokapitalizacijo, sočasno pa bo morala banka prodati tudi svoj večinski delež Zavarovalnice Maribor in nekatere preostale hčerinske družbe. Če NKBM do konca leta zavarovalnice ne bo prodala, bo namreč obravnavana kot bančno-zavarovalniški konglomerat in bo morala izpolnjevati še strožje kriterije kapitalske ustreznosti kot zdaj. Gre sicer že za tretjo dokapitalizacijo od začetka finančno-gospodarske krize in hkrati prvo, ki bo tudi uradno potrebna zaradi prenizke kapitalske ustreznosti in prevelikega obsega slabih posojil. Prvo dokapitalizacijo po ceni 19,5 evra za delnico so v NKBM izvedli že konec leta 2008 in tako zbrali 50 milijonov evrov svežega kapitala, z lanskoletno dokapitalizacijo po osem evrov za delnico pa je banka dobila še dodatnih sto milijonov evrov svežega kapitala. Koliko kapitala bo NKBM zbrala s tokratno dokapitalizacijo, za zdaj še ni znano, glede na zadnje trgovanje pa bi cena dokapitalizacijskih delnic po vsej verjetnosti znašala vsega okoli en evro. Dokapitalizacija bo v prvi vrsti namenjena pokrivanju izgub zaradi slabih posojil, ki se že približujejo meji 800 milijonov evrov. Že konec marcaje imela NKBM za kar 710 milijonov evrov slabih posojil, za katere pa je imela na drugi strani oblikovanih le za okoli 330 milijonov evrov oslabitev. Če bi NKBM želela z oslabitvami in rezervacijami pokriti vsa slaba posojila, bi po nekaterih ocenah potrebovala med 300 in 500 milijoni evrov dodatnega kapitala. Nasveti, ki so udarili po denarnicah Predstavniki prve vlade Janeza Janše so sicer pred petimi leti NKBM predstavljali kot izredno dobro in donosno banko, čeprav seje kasneje izkazalo, da so banki visoke izgube povzročila zlasti posojila, odobrena v tistem obdobju. Tudi nekdanji predsednik uprave NKBM Matjaž Kovačičje državljanom v času prve javne prodaje delnic priporočal, naj sodelujejo pri IPO, saj »ne bodo razočarani«. Zdaj v banki med drugim razčiščujejo tudi številne njegove posle, ki so banki prinesli večdesetmilijonske izgube. Podoben državljanski nasvet kot Kovačič je dal kasneje tudi nekdanji minister za finance Franc Križanič, ki je junija 2009 dejal: »Tisti, ki bodo investirali v to banko, zlasti pri sedanjih nizkih cenah (delnica je bila tedaj vredna 11,5 evra, op. p), praktično ne morejo zgrešiti.« Tisti, ki so poslušali Kovačiča, so ostali brez 95 odstotkov premoženja, vlagatelji, ki so upoštevali nasvet bivšega ministra za finance, pa so izgubili le nekaj manj kot 90 odstotkov. Država še vedno v plusu Z investicijo vNKBM seje tako »opeklo« več kot 95.000 državljanov, ki še vedno vztrajajo vlastništvu in ki so očitno pred petimi leti verjeli obljubam prve vlade Janeza Janše, da bo država svoje lastništvo zmanjšala na 25 odstotkov plus eno delnico oziroma da bo izvedla tudi drugo fazo privatizacije. Na drugi strani je v zadnj ih petih letih z NKBM zaslužila le država. Tej se je sicer vrednost njenega deleža prav tako znižala, vendar pa je pri tem treba upoštevati, daje leta 2007 za svoj 49-odstotni delež prejela okoli 300 milijonov evrov denarja, v kasnejših dokapitalizacijah pa so država in državna podjetja vbanko vložili okoli 75 milijonov evrov. Še pred prvo javno prodajo je sicer država iz banke pobrala tudi za okoli 15 milijonov evrov dividend, kar je več, kot je banka izplačala v vseh letih po prvi javni prodaji. Ali bo tokrat izpolnil obljubo izpred petih let in kaj namerava storiti za stabilizacijo razmer v banki, ki še vedno posluje z visoko izgubo in ki je v večinski državni lasti, premier včeraj ni želel odgovoriti. Prav tako smo ostali tudi brez odgovora na vprašanje, ali premier še vedno ocenjuje, daje bila odločitev za IPO NKBM pravilna. V kabinetu predsednika vlade na naša vprašanja namreč niso želeli odgovoriti in so nas napotili na ministrstvo za finance. Nekdanji predsednik uprave NKBM Matjaž Kovačič je konec leta 2007 državljane prepričeval, naj sodelujejo v prvi javni prodaji delnic banke, saj da »ne bodo razočarani«. Z njim se danes brez dvoma ne bi strinjalo približno 95.000 delničarjev banke, ki so do zdaj izgubili že več kot 90 odstotkov svojega premoženja. Zasluge za to gre pripisati tudi Kovači ču, saj je banka pod njegovim vodstvom nakopičila za več kot 700 milijonov evrov slabih posojil. Mejniki v gibanju cene delnice Q NKBM doseže najvišjo borzno vrednost pri 44 evrih za delnico 50-milijonska dokapitalizacija po ceni 19,5 evra za delnico Q Slabitve posojil in finančnih naložb NKBM pahnejo v izgubo 100-milijonska dokapitalizacija po ceni 8 evrov za delnico Matjaž Kovačič odstopi iz uprave Vodenje banke prevzame Aleš Hauc Vir. Ljubljanska borza, dokumentacija Dnetmika Od decembra 2007 je bilo na Ljubljanski borzi z delnicami NKBM sklenjenih za slabih 220 milijonov evrov poslov, četrtina tega v prvem tednu trgovanja. V zadnjih mesecih je dnevno sklenjenih le za nekaj tisoč evrov poslov, nazadnje pa je dnevni promet mejo 100.000 evrov presegel sredi marca letos.

Medij: Dnevnik
Avtorji: Polanič Matjaž
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 02. 08. 2012 
Stran: 7