Uprava Boža Jašoviča je ugotovila, da so bile vrednosti nepremičnine prenapihnjene, zavarovanja posojila pa prenizka. Posel, ki je zdaj star že dobrih pet let in s katerim naj bi bila NLB oškodovana za okoli tri milijone evrov, so včeraj v hišnih preiskavah pregledovali NPU in policisti ljubljanske policijske uprave. Alfa in ornega NLB še carjuje V NLB je še vedno direktor centra za velika podjetja Tomaž Jezerc. Toje mož, ki je največjim podjetjem - več jihje zdaj že v stečaju - odobraval posojila, ki so se v krizi izkazala za slaba. Jezerc je najprej skrbel za osrednjo Slovenijo, na ta položaj gaje postavil takrat sveži član uprave Aloj z Slavko Jamnik, leta 2010 je postal odgovoren za vso državo. Prej je Jezerc v tem sektorju skrbel za telekomunikacije in proizvodnjo končnih izdelkov, ki so takrat pomenili okoli 20 odstotkov aktive banke. »Jezerčevi« projekti so denimo (po letu 2007) posojila SCT, Merkurju, Adrii Airways, NFD Holdingu in telekomunikacijski družbi T-2. NLB je naravni skupine že konec leta 2011 v posojilnem portfelju imela več kot petino slabih posojil; konkretno, slabih jih je bilo 21,3 odstotka ali za 3,008 milijarde evrov. Na koliko seje ta delež povečal lani, še ni jasno. Na ravni celotnega bančnega sistema seje delež terjatev, ki se poplačujejo z zamudo več kot 90 dni, v prvih devetih mesecih okrepil za 3,1 odstotne točke. Jezerc je polegnekdanjega člana uprave Mirana Vičiča eden izmed zadnjih pomembnih kadrov NLB iz predkriznih let. Kriminalisti stalni gosti v NLB Jašovičeva uprava je po naših podatkih kriminalistom naznanila številne domnevno sporne posojilne posle. Tudi zdaj, ko banko vodi Medja, so kriminalisti po naših informacijah veliko v NLB, pregledujejo primer za primerom. Na NPU so nam že septembra lani potrdili, da preiskujejo »več sklopov kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete, ki so povezani z nepravilnostmi pri kreditiranju domačih in tujih gospodarskih subjektov. Posamezne predkazenske postopke usmerja specializirano državno tožilstvo, nekatere tudi krajevno pristojna državna tožilstva.« Bodo kmalu potrkali tudi na nova vrata zaposlenih v NLB in katerih? V zadnjih letih smo poročali o več spornih poslih nekdanjih uprav NLB, ki so NLB povzročili več kot trimilijonske izgube. Veliko jih izvira iz konjunkturnihlet, ko je NLB še vodil Marjan Kramar. Poznavalci opozarjajo zlasti na dva: 1. Nepremičninski posli v Sarajevu Gradnjo nove poslovne stavbe v Sarajevu si je leta 2007 omislila Kramarjeva uprava, dokončno pa jo je zaradi »preveč luksuznih« stroškov - preklicala uprava Boža Jašoviča. Sarajevski partner, podjetje Profin Invest, skupino NLB zaradi pretrganja pogodbe po nekaterih informacijah toži za 32 milijonov evrov. Koliko bo NLB izgubila s tem projektom, še ni jasno - okoli 22 milijonov evrov posojil, ki jih je že dala, naj bi bilo v postopku izterjave. 2. Lizinški posli v Zagrebu Več desetmilijonsko luknjo je NLB naredila zagrebška hčerinska družba Optima Leasing, ustanovljena leta 2005. Zaradi Optime je NLB v sporu z njenim dolgoletnim solastnikom in ključnim poslovnim partnerjem Goranom Crnčevicem oziroma njegovo Spectator Grupo, ki j e v stečaju. Hrvaška agencij a za nadzor finančnih storitev (HANFA) je v Optimi Leasingu po interni reviziji že v začetku leta 2011 odkrila številne napake pri poslovodenju družbe, ki stajo vodili Ana Kralj in Romana Fišer, njun prvi nadzornik pa je bil Crnčevic. Kdo je odgovoren za nastale razmere in ali bo kdo kdaj odgovarjal, ni jasno. Zaradi Optime je lani upravo NLB Leasinga zapustil predsednik Borut Simonič, ki je bil tudi nadzornik Optime - a je šlo formalno za sporazumno razrešitev. 3. Gradbeni posli NLB je bila močno izpostavljena do propadlih gradbincev - po nekaterih informacijah naj bi bili z vidika posojilnih tveganj sporni zlasti posli z Vegradom, vezani na Celovške dvore. Kot sporen se omenja projekt Stožice, pri katerem je zadnji obrok posojila, vsaj 15 milijonov evrov, »na čakanju«. A viri blizu NLB pravijo, da tam ni nič spornega, da so posli podprti tudi z neodvisnimi revizijami. Po zadnjih podatkih Banke Slovenije skupne terjatve bank do podjetij v stečaju znašajo že 2,9 milijarde evrov, od tega 1,6 milijarde do gradbenikov v stečaju. Največji delež teh terjatev do podjetij v stečaju ima prav NLB. • Lansko bilanco bo uprava NLB - vodijo Janko Medja, »polnopravni član« pa je za zdaj še Blaž Brodnjak (Nima Motazed čaka na licenco Banke Slovenije) - dobila do koncajanuarja, smo izvedeli neuradno. Kako poteka konverzija Glavni krivec za izgubo je novo slabšanje posojilnega portfelja skupine, ki znaša okoli 11,2 milijarde evrov, oziroma dodatne slabitve tik pred koncem leta. Pri tem omenimo, da je po prvih devetih mesecih skupina izkazala 277 milijonov evrov stroškov slabitev in rezervacij, kar je bilo za 31 milijonov manj kot v istem času predlanskim. Cista izguba NLB konec minulega leta naj bi tako znašala okoli 200 milijonov evrov, kar je blizu izgub v letih 2010 in 2011. Z vsem tem naj bi najkakovostnejši kapital banke spet zdrsnil pod sedem odstotkov, to je pod mejo, pri kateri se konvertira hibridno posojilo CoCo. Tega je konec junija lani v vrednosti 320 milijonov evrov vplačala država in z njim dokapitalizirala NLB. Avtomatično: takoj ko uprava dobi podatke o poslovanju za lani, mora ugotoviti, daje kapital upadel pod zahtevano vrednost. Nato mora s tem seznaniti nadzorni svet in ministrstvo za finance. Sklep o izdaji novih delnic uprava že ima, zato le vpiše nove delnice. Cena konverzije naj bi znašala 36,75 evra, kolikor je določila evropska komisija. 1. Kaj konverzija pomeni za stranke NLB? Nič. Veliko večji vpliv na poslovne odločitve NLB bosta imela prestrukturiranje, ki ga država usklajuje z evropsko komisijo, in sanacija prek slabe banke. Program prestrukturiranja, ki je posledica državnih dokapitalizacij NLB, naj bi bil usklajen do polletja. Predvideva občutno krčenje bilančne vsote NLB, v grobem za tretjino. Vključuje prodajo lizinške in faktorinške dejavnosti ter zaprtja nedonosnih hčerinskih družb, predvideva pa tudi omejitve pri kreditiranju, vsaj večjih gradbenih projektov in finančnih holdingov. Prenos slabih terjatev na državno slabo banko po našem viru »solidne« stranke NLB ne bodo občutile. Prenesene naj bi bile terjatve NLB do podjetij v stečaju, meni vir, a končna merila prenosa sploh še niso znana. 2. Se nam zaradi konverzije poveča primanjkljaj ali javni dolg? »Do hipotetičnih vprašanj se ne opredeljujemo. Pogodba med RS in NLB (o CoCo, op. a.) je zaupne narave, podatkov iz pogodbenih določil ne moremo posredovati javnosti,« odgovarjajo s finančnega ministrstva. Neuradno viri pritrjujejo: konverzija 320-milijonskega državnega posojila v delnice NLB bo povečala javni dolg in tudi primanjkljaj. Prav zato naj bi si na ministrstvu konec leta 2011 močno prizadevali, da konverzije ni bilo v letu 2012, saj bi to »sesulo« dosežen načrtovan proračunski primanjkljaj. Omenjenih 320 milijonov sicer pomeni kar tretjino za letos predvidenega primanjkljaja, s takim povečanjem pa ne bi bil letos izpolnjen predviden upad primanjkljaja na 2,8 odstotka BDP. 3. Bo država iztisnila preostale male delničarje? Država po nedavnem odkupu 22-odstotnega deleža KBC za simboličnih 2,7 milijona evrov nadzoruje okrog 86 odstotkov kapitala NLB, je povedal minister Janez Šušteršič. S konverzijo posojila CoCo pa bo delež države presegel 90 odstotkov. To pomeni, da bo država lahko preostalim malim delničarjem predlagala iztis ali pa da bodo ti mali delničarji zahtevali poplačilo. In to se utegne po oceni vira blizu NLB tudi zgoditi, saj je med temi manjšimi delničarji kar nekaj bank, ki so do deležev v NLB prišle prek stečajev svojih dolžnikov oziroma unovčenega zavarovanja. »In te banke gotovo bodo zahtevale, da jih država poplača, in verjetno bodo vztrajale pri visoki ceni, 36,75 evra za delnico,« meni naš vir in ne izključuje, da bo spor tekel na sodišču. Država bi za tako poplačilo potrebovala okoli 65 milijonov evrov. In kdo sploh so mali delničarji? Največji je Poteza Naložbe - v stečaju, sledi podjetje Unicredit banke Uctam, pa sklad NFD 1 in ciprsko podjetje Vanermo. To naj bi bilo, kot smo pisali lani, v lasti podjetja enega izmed najbogatejših Slovencev Igorja Laha in nekdanjega predsednika uprave gradbinca GPG Marina Samardžije, a je Lah lastništvo zanikal - češ da so mu ukradli identiteto. • Popolna nacionalizacija NLB. In kaj zdaj?

Medij: Finance
Avtorji: Weiss Monika,Sovdat Petra
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja
Datum: 11. 01. 2013 
Stran: 4