Čeprav si v Savi prizadevajo, da bi vplačali četrtino delnic in tako preprečili, da bi se jim lastniški delež prepolovil, jim namreč še vedno ni uspelo sestaviti finančne konstrukcije. Delnic gotovo ne bosta mogla vplačati holdinga Zvon Ena in Zvon Dva, ki sta že končala v stečaju, ter Daimond, Vipa in Vipa Holding, ki imajo skupaj v lasti desetino banke. Kdo bo zagotovil sveža sredstva banki namesto teh lastnikov, za zdaj ni znano, vse več pa je znakov, da bo pretežni del bremena morala nase prevzeti Zavarovalnica Triglav. Ker je Agencija za trg vrednostnih papirjev Zavarovalnici Triglav, Slovenski odškodninski družbi (Sod), Hitu in Telekomu Slovenije zaradi kršitve zakona o prevzemih že vzela glasovalne pravice, bodo morali državni lastniki še pred vplačilom novih delnic znižati svoje lastništvo s sedanjih 35 odstotkov pod 33-odstotni prevzemni prag. Trenutno naj bi kolebali med dvema scenarijema. Po prvem naj bi Sod prodal svoj dvoodstotni paket delnic, po drugem pa Sod in Hit v prvem krogu dokapitalizacije ne bi sodelovala. Če bi državi lastništvo uspelo znižati pod prevzemni prag, nato pa bi Triglav svoj delež ponovno povečal, bi moral sicer prav tako objaviti prevzemno ponudbo. Toda v tem primeru bi lahko za delnico Abanke ponudil le sedem evrov, medtem ko bi moral sedaj za njo odšteti kar 52 evrov. Toliko Uprava Abanke pod vodstvom Jožeta Leniča je včeraj začela postopek dokapitalizacije, vendar z izjemo Skupine Zavarovalnica Triglav in Gorenjske banke ne more računati na preostale večje lastnike. je namreč znašala cena, po kateri je Luka Koper pod tedanjim vodstvom Roberta Časarja za delnico banke odštela pred štirimi oziroma petimi leti. Abanka Vipa svež kapital potrebuje zaradi zagotavljanja kapitalske ustreznosti, saj so morali lani oblikovati za kar 180 milijonov evrov oslabitev in rezervacij, v prvi polovici letošnjega leta pa še dodatnih 42 milijonov evrov. Kapital tretje največje slovenske banke se je tako znižal na 220 milijonov evrov, količnik temeljnega kapitala (Core Tier 1) pa je konec junija znašal le še 6,2 odstotka. Delež slabih posojil seje do konca lanskega leta povzpel že na 11,5 odstotka, kar je skoraj trikrat več, kot je znašal v začetku leta 2010. Do konca lanskega leta je Abanka sicer oblikovala okoli 60 odstotkov oslabitev za posojila družbam v stečaju ter le slabih 40 odstotkov oslabitev posojil dolžnikom, ki so v prisilni poravnavi.

Medij: Dnevnik
Avtorji: Polanič Matjaž
Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih 
Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 21. 08. 2012 
Stran: 7