Kordež priznava, da je trenutno v Sloveniji praktično nezaposljiv, tudi brez premoženja in še z delom neodplačanega posojila, ter da živita z ženo od njenega premoženja, in spregovori o svoji in prihodnosti Merkurja, kakor ju vidi sam. Zakaj ste se s širšo ekipo menedžerjev odločili za menedžerski prevzem Merkurja in ali je pri tem bolj kot za poslovno odločitev šlo za to, da ste želeli v času takratne Janševe vlade zadržati direktorski stolček? "Drži, da je bilo v tistem času kar nekaj menjav direktorjev, a strah pred mojo zamenjavo še zdaleč ni bil ključni razlog za odločitev o menedžerskem prevzemu. Vsi smo nekako pozabili, da je bilo takrat okolje menedžerskim prevzemom naklonjeno. Predstavniki bank so nam govorili, zakaj še vi ne greste v odkup, saj to počnejo tudi drugi. Pravili so, da je idealna priložnost in na razpolago dovolj denarja. V Kadu in Sodu so me spraševali, ali lahko najdemo kupca ali pa bi morebiti kupili kar sami. Prav tako je res, da je bil vodilni krog ljudi v podjetju deset do dvajset let, in smo tudi zgradili velik Merkur in v tem obdobju povečali prodajo za petkrat, zaposlili pa več kot 3000 ljudi. Zadnjih 15 let smo vsako leto rasli po domala 15 odstotkov in vrednost Merkurja je med letoma 1995 in 2008 zrasla s 50 na 500 milijonov evrov. Tako kot drugi smo verjeli, da bo šlo v to smer naprej. In če ne bi bili enako prepričani tudi bančniki, nam niti približno ne bi bili pripravljeni dati posojil. V primeru Merkurja so nam denar za prevzem zagotovili izključno iz ekonomskih in ne kakšnih političnih interesov." Še zdaj v javnosti odmeva vaša izjava, da ste dobili posojilo na podlagi dobrega imena ... "Za svoj kredit sem garantiral z vsem svojim osebnim premoženjem in z lastniškim deležem v Merkurju. A če ne bi imel z ekipo zadnjih 15 let nekih rezultatov, teh kreditov najbrž ne bi bil mogel najeti. V tem kontekstu sem dejal, da je bilo treba imeti dobro ime, ker če bi kdo prišel v podjetje tisto leto, ko bi želel najeti kredit, mu ga banke verjetno ne bi odobrile, saj ni imel še česa pokazati." Torej ste se lotih' prevzema, ker ste verjeli v prihodnjo rast Merkurja ... "Samo poglejte javne napovedi državnega Umarja, kjer so poldrugo leto pred začetkom krize za leto 2009 za Slovenijo napovedovali 4-odstotno gospodarsko rast, a smo potem imeli nekajodstotni gospodarski padec. V gospodarstvu smo krivi, ker nismo predvideli krize, institucije, ki se ukvarjajo samo s predvidevanjem in so popolnoma napačno napovedovale gospodarske razmere, pa ne nosijo nobene odgovornosti. Če se pri teh zadevah na te institucije ne moremo zanesti, jih res ne potrebujemo. Ne nazadnje moje odločitve temeljijo na ocenah iz okolja, in če to meni, da bo še naprej vse v redu, težko predvidim drugačne scenarije. Približno tri četrt realizacije, kar je podobno kot danes, smo ustvarili na slovenskem trgu in so nam bile ocene o prihodnji slovenski gospodarski rasti še kako pomembne." Ste za deleže v Merfinu, ki je bil večinski lastnik Merkurja, najeli kredite izključno pri Hypo banki ali še kje drugje? "Sam sem najel posojilo pri Factor banki, drugi menedžerji pa pri Hypo banki. V Merfin smo vsi skupaj vložili okrog tri milijone evrov lastnih prihrankov in najeli za približno 25 milijonov evrov posojil. Od treh bank je bila za družbenike najbolj ugodna ponudba Hypa. Pri financiranju celotnega 350 milijonov evrov težkega prevzema Merkurja, nekaj deležev so obdržali drugi lastniki, pa je sodelovalo osem bank." Kdo je odgovoren, da se je Merkur danes znašel v takšnih finančnih težavah? "Današnja situacija je v prvi vrsti posledica naše in odločitve bank, da gremo v menedžerski prevzem. Ni dvoma, da je bil to povod vsega, kar se je dogajalo v zadnjih treh letih. Vseeno bi lahko bili današnji rezultati bistveno drugačni, če bi bili predstavniki bank v drugi in tretji fazi sprejeli predloge, da bi reševali Merkur, ne pa samih sebe." Vztrajate, da je bilo bolj kot poslovne odločitve za današnje težave Merkurja odločilno ravnanje bank? "Bila je sprejeta odločitev za menedžerski prevzem Merkurja, a potem, kar je največji problem, je prišlo do prepovedi nadaljnjega financiranja prevzema. To je bila večja napaka kakor naša odločitev za prevzem. Ko smo enkrat najeli kredit in med drugim državi za te delnice, lastnika sta bila Kad in Sod, plačali 100 milijonov evrov, potem pa naslednji dan isti predstavniki države rečejo, da je treba teh 100 milijonov evrov posojil praktično čez noč vrniti, seveda tega denarja nimaš. V Sloveniji je prišlo do prepovedi, da se ti krediti podaljšujejo, kar je bila katastrofa. Več problemov je nastalo, ko se je to prepovedalo, kot pa če bi se kreditiranje nadaljevalo, saj se je denar tako že porabil. Zaradi vsega tega so nastale težave v Merkurju. V prvi polovici lanskega leta smo uvideli, da nas banke niso več pripravljene spremljati in da bo to nevarnost za poslovanje Merkurja, ki je takrat posloval dokaj solidno. Takrat sva se z Žigo Debeljakom iz Mercatorja dogovorila, da ves poslovni del prodamo njim, preostale naložbe pa bi bile stvar bank. In če bi takrat prišlo do te prodaje, kot sem predlagal in smo bili okvirno že dogovorjeni, bi lahko Merkur brez odpuščanj nadaljeval samostojno v okviru skupine Mercator, za kar so bili zainteresirani tudi oni. Prodaja bi šla skozi tudi pri uradu za varstvo konkurence, morda bi bilo treba le odprodati kakšen trgovski center. V bankah pa se s tem niso strinjali, ker so želeli Merkur sanirati kot celoto." Koliko je pri tem igrala pomembno vlogo Sava kot pomemben lastnik Merkurja in nekaterih vaših bank upnic? "Kolikor vem, tudi Sava ni bila zainteresirana za naš predlog, ker je računala, da bo iz naslova lastništva dobila več, če se bo saniral celotni Merkur. To drži, a le, če bi takoj finančno sanirali Merkur. Bankam sem tudi takoj predstavil celotno bilančno situacijo. Tudi izredna revizija septembra ni odkrila nič takega, česar ne bi bil bankam povedal že maja lani. Razlika med obema revizijama za leto 2009 je bila zgolj v vrednotenju naložb." Je bila kasnejša izredna revizija nepotrebna, zgolj zapravljanje denarja? "Ne. Prav je, da je bila narejena tudi ta revizija. Toda za poslovno odločitev bank, ki so že maja v popolnosti poznale realno sliko, to ni bilo odločilnega pomena. Že maja lani sem predstavnikom bank dejal, da če Merkur v mesecu ali dveh prejme premostitveno posojilo, se vse skupaj pri našem poslovanju ne bi veliko poznalo. Od takrat je minilo devet mesecev in denarja še vedno ni. Glede vrednotenja naših naložb v revizijskih poročilih pa morate vedeti, da so se zadeve drastično spreminjale. Merkur je še v začetku lanskega leta posloval relativno normalno. Je sicer zamujal s plačili, kakor je bila kar splošna praksa, a je imel pri svojih kupcih več neporavnanih terjatev. Z revizorji smo ocenjevali te zadeve in še aprila se je revizor strinjal z našim vrednotenjem. Še aprila smo se strinjali, da je na primer delnica Gorenjske banke vredna 2500 evrov, septembra pa, da samo še 1500 evrov, in je bilo takoj 20 milijonov evrov 'minusa'. Zato je prav, da je bila narejena dodatna revizija." Zakaj pa teh finančnih naložb niste prodali? So bile delnice zastavljene? "Ja, te delnice so bile zastavljene za kredite in s prodajo ne bi dobili dodatnega denarja. Do tega oškodovanja v Merkurju, o katerem se veliko govori, ter likvidnostnih težav je prišlo, ker so bile banke poplačane na družbi Merfin. Omenjenih približno 200 milijonov evrov 'oškodovanja' je v resnici denar, ki so ga banke dobile poplačanega na Merfinu, v kar smo bili na neki način prisiljeni." Rekli ste, da ste družbeniki Merfina najeli za 25 milijonov evrov kreditov pri menedžerskem prevzemu. Od kod zdaj 200 milijonov evrov poplačila bankam? "Gre za dodatne kredite, ki jih je pri bankah najel Merkur. Ta denar je Merkur posodil HTC Dva, ta Merfinu, ta pa ga je vrnil bankam." Najbolj se vam očita ravno to, da se je premoženje (tudi trgovski centri) z Merkurja prenašalo na druge družbe. "Eno je prenos trgovskih centrov na družbo HTC Dva, kar nima povezave s prevzemom Merkurja. Tu ni nič spornega. Pri Merkurju, podobno kot pri vseh tujih podjetjih, so bili trgovski centri zgrajeni z denarjem lizinških hiš. In lizinška hiša Hvpo, ki nam delno financira te objekte, je trgovske centre s svoje bilance prenesla na samostojno podjetje. Tako je Merkur namesto neposredno pri lizinški hiši ali banki imel trgovske centre v najemu pri HTC Dva, ki je bila v prvotni fazi hčerinsko podjetje Hypo Leasinga. Plačevala se je enaka najemnina. Pri teh poslih ni bilo nobenega oškodovanja. Ko pa se govori o 180 milijonih evrov, gre za to, kar sem vam prej povedal, da so banke odobrile Merkurju dodatne kredite. Banke so financirale Merfin, in ko so bankam prepovedali, da naprej financirajo Merfin, in ko so vedele, da če tega ne bodo počele, posojenega denarja Merfinu ne bodo dobile nazaj, so pritisnile na nas in odobrile kredit Merkurju z željo in s pričakovanjem, da bo Merfin s tem denarjem vrnil svoja posojila. Ne bi rekel, da je bila to naša napaka, a ko ti banke to predlagajo, to moraš narediti, ker brez bank se preprosto ne da poslovati." Torej ste nekako raje reševali Merfin (in sebe) ter banke kakor Merkur? "Tako jaz kakor v bankah smo bili prepričani, da vse omenjeno ne bo ogrozilo poslovanja Merkurja. In ko smo storili omenjeno, so banke obrnile ploščo ter začele izpostavljati, da pa je zdaj Merkur preveč zadolžen. Ko sem ponudil rešitev z Mercatorjem, pa se tudi v bankah s tem niso strinjali. Če bi imeli poslovni odnos le z eno banko, bi se problemi dali rešiti, ker pa jih je bilo več, je vsaka gledala le na lastne interese in reševala sebe." Druge lastnike Merkurja je razburilo tudi izplačilo 12 milijonov evrov dividend Merfinu, za kar naj ne bi bili vedeli? "Celotnega tega denarja je bilo okrog 200 milijonov evrov in del ga je bilo izplačanega v obliki dividend Merfinu. Pretežni del pa so dobile banke. Dividende so » bile izplačane iz dobička, ki ga je Merkur ustvaril pred dvema letoma, in to izplačilo je izhajalo iz naslova dobička, ki ga je imel Merfin kot lastnik Merkurja. Tako je vsak lastnik na osnovi poslovanja podjetja, ki ga je prevzel, upravičen do teh rezultatov." Kaj pa drugi delničarji Merkurja in njihove dividende? Merfin je bil največji lastnik Merkurja, a le eden izmed njih. "Drži očitek, zakaj pa oni niso dobili svojega dela dividend. Merkur je. prišel v težavo, ker so banke dobile denar, in dobile so bistveno več kot družbeniki Merfina." Toda najbrž bo sodišče pregledovalo ravno izplačilo teh dividend v Merfinu? "Zagotovo bo pregledovalo. Vendar ocenjujemo, da je tisto izplačilo na osnovi rezultatov iz preteklosti. Sicer pa smo tako s Savo kakor s Perutnino Ptuj (PP) imeli pogodbe, da jim delnice odkupimo, in iz tega naslova se je menilo, da Merkur obvladujemo kot celoto, in smo tudi računali, da bomo lahko deleže drugih v Merkurju odkupili." Sava očitno ne računa na odkup teh delnic in je lastništvo v Merkurju povečala na petino, v PP pa vztrajajo, da se delnice Merkurja in PP zamenjajo, s čimer se novo vodstvo Merkurja ne strinja. "Pogodbe so bile v tistem času narejene tako, kot so bile. Ne bi se želel opredeljevati, kako bo v primeru zamenjave delnic s PP ravnalo novo vodstvo Merkurja. Ker pa je Merkur danes najbrž manj vreden kot PP in ker je njegove delnice težje prodati, je razumljivo, zakaj novo vodstvo Merkurja ne želi privoliti v zamenjavo delnic obeh družb. Vprašanje pa je, koliko so te pogodbe, ki so bile takrat zastavljene v dobri veri, da bodo realizirane, na sodišču lahko izpodbijane." Zakaj pa že vi niste predlagali dokapitalizacije Merkurja, ki so jo delničarji potrjevali šele na včerajšnji skupščini? "Ko so se začele pojavljati težave v začetku lanskega leta, smo razmišljali tudi o prisilni poravnavi Merkurja, vendar sem takrat ocenjeval, da za kaj takega ni potrebe in da bi trpeli naši dobavitelji ter drugi poslovni partnerji. Menili smo, da je varianta z Mercatorjem bistveno boljša za nadaljevanje poslovanja Merkurja, in smo jo predlagali namesto prisilne poravnave. Drži, da bi bil potem minus pri lastnikih in bankah, kar bi bilo tudi prav-, a Merkurjevo poslovanje ne bi trpelo in več zaposlenih bi obdržalo zaposlitve." Toda menedžerji v Merfinu po izplačilu že omenjenih dividend ne bi bili pretirano prikrajšani? "Del posojil smo po izplačilu dividend res vrnili, a še vedno smo relativno veliko izgubili. Po mojih izračunih smo izgubili okrog četrtine vložka (okrog 7 milijonov evrov), kar so za posameznike velike številke." Vi še imate posojilo? "Da. Imam tako visoko posojilo, da ga realno s svojim osebnim premoženjem niti ne morem odplačati." Torej pričakujete, da boste šli v osebni stečaj? "Ja, verjetno. Šel sem v projekt, zastavil tudi osebno premoženje, in ker projekt ni uspel, sem to premoženje izgubil." Del premoženja pa ste dali prepisati na hčer ... "Imam dve hiši. Prvo sva z ženo postavila pred 25 leti, ko sva se poročila. Po 20 letih vodenja Merkurja sem zaslužil toliko, da mi je uspelo začeti graditi drugo hišo, čeprav sem tudi zanjo moral najeti kredit. Ker sem gradil novo hišo, sem obstoječo podaril hčerki, ker si je ustvarila družino. Nova hiša pa je na moje in ženino ime. Zanimivo pa je, da je sodišče zamrznilo obe hiši, četudi naj to ne bi imelo nobene povezave z domnevno premoženjsko koristjo, ki naj bi jo imel v Merkurju. Iz naslova prevzema Merkurja imam le minuse in so mi kljub temu zamrznili premoženje, ki je bilo ustvarjeno pred 25 leti. Zamrznili so tudi to, kar je pred 25 leti ustvarila žena. Istočasno pa se pogovarjamo in sprejemamo zakone, ali lahko nekomu, ki je nekaj ukradel, vzamemo. Jaz že 30 let vodim osebno knjigovodstvo in menim, da ima zelo malo ljudi v Sloveniji evidentirano, od kod kakšno premoženje, kar jaz imam." Vaša teza se mi zdi napačna. Z ženo ste imeli neko premoženje skupaj, in če ste za menedžerski prevzem želeli dobiti tako velik kredit, ste morali vse svoje osebno premoženje zastaviti, ob nezmožnosti vračila pa vam bo zdaj odvzeto ... "Temu ne oporekam. Vendar eno je, kar sem dolžan banki, in njej dolgujem z vsem premoženjem, tudi s tistim, ki sem ga ustvaril pred 25 leti. Tu ni dileme in zastavljeno bankam pripada. Govorim pa o tem, da je država poleg banke zaradi postopka, ko ugotavlja, ali sem kaj narobe naredil, zamrznila razpolaganje tega mojega premoženja. In govorim, da z nekim postopkom pred sodiščem nima povezave premoženje, ki sva ga jaz in žena ustvarila pred 25 leti." Ste pa dejali, da ste v Sloveniji nezaposljivi in iščete zaposlitev v tujini. Ste jo že našli oziroma od česa živite zdaj? "Zaradi vseh medijskih napadov, čeprav še niti obtožnice nimam, v Sloveniji praktično nisem zaposljiv. Četudi zaposlitve nisem niti iskal. Pogovarjam se z vsemi direktorji v Sloveniji, a me - kljub temu da imam veliko znanja praktično ne morejo zaposliti. Delam pri določenih projektih za nekoga iz tujine, kar bom verjetno nadaljeval. Ko si medijsko ubit, se je praktično nemogoče ponovno zaposliti. Živim od ženine polovice premoženja, svojih prihrankov pa nimam, ker mi jih je Factor banka, kjer sem najel posojila za menedžerski prevzem, zablokirala." Ima kakšno povezavo, da je novi predsednik uprave (Blaž Pesjak) sin predsednika uprave Factor banke? "To je slučajnost. Blaž Pesjak je del ekipe, ki jo je v Merkur pripeljal pokojni Bojan Knuplež, in je bil že v njegovi upravi finančni direktor. Pred tem ni delal v Merkurju. Po Knupleževi smrti so nadzorniki verjetno ocenili, ker se je največ delalo za finančno sanacijo podjetja, da je od obstoječih članov uprave najbolj primeren, da v fazi prisilne poravnave (začasno) prevzame vodenje Merkurja." Nekdanja uprava in banke posojilodajalke ste bili preoptimistični v času menedžerskega prevzema in se je rast poslovanja v letu 2008 končala. "Glavni problem ni bil v slabšem poslovanju družbe. Ker če bi bilo samo to, bi nam uspelo sanirati situacijo, kar smo ob začetku krize tudi naredili, ko je Merkur še posloval pozitivno. Problem je nastal, ker smo - vodstvo družbe in banke - podcenili rizike padca vrednosti premoženja podjetja. Ker če ti kdo posodi na primer 50 milijonov evrov, mora najbrž tudi on razmišljati o tem, kaj pa, če bo to čez leto ali dve le še 20 milijonov evrov." Kako se počutite danes, ko vidite na pol prazne Merkurjeve trgovine in je toliko zaposlenih, vključno z vami, že zapustilo podjetje? "Lahko verjamete, da mi je zaradi tega res zelo žal. Še posebno ker sem 20 let praktično živel za Merkur in z njim. Vse smo storili dobronamerno, da bi lahko Merkur še naprej dobro posloval in bi od njega lahko živeli tudi sami. Vse poteze, ki sem jih vlekel, ključna je bila dogovor z Mercatorjem, so bile namenjene zgolj temu, da bi poslovni del lahko posloval naprej. Moji predlogi so šli v smer, da se vse to ne bi zgodilo, a na žalost niso bili sprejeti, me pa boli, da za posledice, ker niso bili sprejeti, zdaj krivijo mene. Že maja lani sem rekel, da če se odločijo za drugo varianto, takoj odstopim. Takrat me nihče ni silil k odstopu, ampak sem to možnost ponujal sam. Tudi sem jim predlagal, naj postavijo svojo ekipo, če menijo, da sem jaz težava, ker sem dejal, da bom najbolj nesrečen, če bi se z Merkurjem kaj zgodilo. Preveč poenostavljeno je, da se zdaj vsi le" skrivajo in ni več nikogar na odru razen Kordeža. Za vse napake po maju, ko sem se umaknil, natančno opisal razmere in podal rešitve, se še vedno krivi le mene." Kakšne so pravzaprav možnosti Merkurja, da o(b)stane, ter koliko bodo njegovo slabost pri tržnih deležih izkoristili tekmeci? "Merkur je imel produkt in trg, zato so bile potrebne zgolj dodatne finance, da bi se omogočilo normalno nadaljnje poslovanje. To je drugače kot recimo pri gradbenih podjetjih, kjer jim je praktično čez noč zmanjkalo posla. V Merkurju so bili dobri kadri, imeli smo trg, primanjkovalo je le finančnih sredstev. Toda ko so se iskala dodatna finančna sredstva, se je zgodil drug problem - da je zelo veliko ključnih dobrih kadrov, zlasti v komercialnem delu, zaradi negotovosti in neperspektivnosti iz Merkurja odšlo, zelo veliko h konkurenci. To se je začelo intenzivno dogajati zlasti po mojem odhodu. Vsa podjetja, ki se ukvarjajo s tehnično trgovino, v času težav Merkurju skušajo vzeti del trga, in tudi ko bo Merkur prejel določena posojilna sredstva, ne bo preprosto dobiti nazaj tega dela trga, ker mu manjka nekaj kadrov in ker je precej kupcev odšlo drugam. Obljubljenih 35 milijonov evrov posojil je dovolj za zagon, da se znova vzpostavi zaupanje v Merkur, zlasti pri dobaviteljih, da bodo ti spet pripravljeni dobavljati in se jim bodo zagotovili normalni roki plačila. Ključno pa je, da se mora kasneje Merkur močneje 'ekipirati', kajti brez tega na daljši rok ne bo uspeha. Srčno upam, da bo to novi ekipi uspelo." Proti vam je napisana kazenska ovadba. Se bojite njenih posledic, morebitne obsodbe ali pa morebitne zaplembe osebnega premoženja? "Osebno premoženje sem tako ali tako izgubil. Če ga ne bo pobrala država, ga bo banka. Upam, da bom imel priložnost in možnost, ko bodo zadeve obravnavane na sodišču, da prikažem dejansko stanje in da so bile vse poteze, ki smo jih delali, zakonite. Se pa bojim, da bi bil najbolj priročen primer za obsodbo vseh 'tajkunov'. Kar smo se pogovarjali z odvetniki, ko smo poteze vlekli, ni bilo zadev, ki bi lahko bile sporne. Kakršnekoli pa so te poteze bile, niso bile takšne, da bi jaz nezakonito pridobival kakšno osebno premoženje. Če sebe še enkrat postavim v tedanjo vlogo, se bojim, da bi se ponovno odločil za menedžerski prevzem, ker je pač takrat bilo takšno razmišljanje." Pa je pri vaši odločitvi za menedžerski prevzem šlo v prvi vrsti za pohlep? "Menim, da ni bilo v ospredju razmišljanje, da bomo obogateli in zaslužili milijone evrov. Za življenje potrebuješ relativno malo. Osebno sem zadovoljen, ker imam kolo. Takrat nas je bolj vodila ambicioznost, da bi imeli še močnejše podjetje, da bi nastopali navzven, bili lastniki tega podjetja, ne pa, da bi obogateli. Vseskozi smo obravnavani kot sporni menedžerski prevzem in se sprašujem, kateri so nesporni. Očitno tisti, kjer so menedžerji bistveno ceneje kupili podjetje in danes nimajo težav z vračanjem posojil. Mi pa smo problematični, ker smo nekomu predobro plačali za njegove delnice." Marsikdo se sprašuje, kje je denar, potem ko so nekateri prodajali delnice Petrola po 1000, Merkurja in Mercatorja po 400, Krke po 130 evrov ... "Ta denar so pretežno dobili mali delničarji, srednji sloj, in ni šlo za nekaj posameznikov, ampak za množico ljudi. V Krki je bilo recimo v drugi polovici leta 2007, ko je bila Krka na najvišjih nivojih, v 27 tisoč poslih zamenjano ogromno delnic malih delničarjev, ki so ta denar investirali v osebno potrošnjo ali so kupovali druge (takrat drage) delnice. Zaradi prodaj vrednostnih papirjev po visokih vrednostih se je v Sloveniji akumuliralo za dve milijardi evrov letno dodatnega povpraševanja, kar se vidi iz podatkov o pobranem DDV. Zdaj tega denarja ni več. Danes manjkajočih 200 milijonov evrov v Merkurju je nekdo v času prevzema dobil na račun, in to niso bili tajkuni, temveč po večini množica malih delničarjev." Kaj zdaj sploh počnete? "Že prej sem poleg rednega dela dokaj tekoče spremljal vsa makroekonomska dogajanja. Imam baze podatkov, ki jih analiziram in potem na osnovi tega pišem strokovne članke. Morda se bom odločil tudi za pisanje doktorata." Kako pa odgovarjate na očitke vodstva kranjske Save, da ste jih kot enega pomembnih lastnikov ogoljufali? "Sava je v Merkurju res izgubila približno 30 milijonov evrov, oni sami pa morajo odgovoriti, od kod ostala izguba. Sava je izgubila, ker so na drugi strani pridobile banke, ker so nas pritisnile, da so dobile povrnjen svoj denar. In če bi si Sava želela povrniti izgubljeni denar v Merkurju, bi se v prvi ~~" vrsti morala obrniti na banke. Tako kot je bila Sava lastnik Merkurja in je izgubila teh 30 milijonov evrov, je bil tudi Merkur lastnik Save ter je tudi izgubil približno 30 milijonov evrov. S tega vidika so pozicije kar izravnane. Drži, da kakšna zadeva do Save ni bila korektno narejena, je pa preveč poenostavljeno, da bi Sava vse svoje probleme zvalila samo na Merkur. Merkur sem resda vodil jaz, a pri prevzemu nas je sodelovalo sto in nič ne bi mogel storiti brez teh sodelavcev, nič brez direktorjev bank in če se ne bi dogovorili z drugimi lastniki Merkurja, med katerimi je bila tudi Sava. In dokler je vse v redu, delamo vse skupaj, na koncu pa ostaneš sam, ko gre slabo. Takrat so tudi drugi vse svoje obljube potegnili nazaj in se zdaj najlažje vsi spravljajo name. Noben bančnik recimo ne bo priznal, da je narobe dal kredit, ker je podcenil tveganja pri tem. Ni pa izplačilo dividend Merfinu tisto, kar bi povzročilo današnje probleme Save." Kakšen razplet prisilne poravnave Merkurja pričakujete? "Močno upam in tudi verjamem, da bo prisilna poravnava uspela, ker je to v interesu tako bank kakor vseh deležnikov, ki so v to vključeni. Glede tega ne bi smelo biti dileme, upam pa, da ne bo kdo v tem pogledu nagajal, ker bi bili drugi scenariji le slabši. V prisilni poravnavi bo treba Merkur okrepiti finančno, pa tudi kadrovsko, da se bo lahko uspešno razvijal naprej. Merkur je namreč koncipiran za bistveno večji obseg poslovanja, kakor ga ima danes. Ima velika skladišča, velike trgovske centre, ta infrastruktura je fiksen strošek in v Merkurju predstavlja okrog 40 odstotkov vseh stroškov, kar se lahko pokrije le z ustrezno ekonomijo obsega. Odprodaja premoženja pa v naslednjih petih letih, kakor zdaj kaže, za kako primerno ceno ni mogoča. Zaradi trenutne klime so v Sloveniji vsi postali tako previdni in nihče več ne upakaj investirati. Zato tudi Merkur ne bi mogel kar tako prodati za sto ali dvesto milijonov evrov nepremičnin ali finančnih naložb." ■ Sel sem v projekt, zastavil tudi osebno premoženje, in ker projekt ni uspel, sem to premoženje izgubil Za življenje potrebuješ relativno malo. Osebno sem zadovoljen, ker imam kolo V gospodarstvu smo krivi, ker nismo predvideli krize, institucije, ki se ukvarjajo samo s predvidevanjem in so popolnoma napačno napovedovale gospodarske razmere, pa ne nosijo nobene odgovornosti

Medij: Večer - V soboto
Avtorji: Toplak Damijan
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: V soboto
Datum: 26. 02. 2011 
Stran: 13