»Banke zaradi prenizke kapitaliziranosti in plaza slabitev zaradi slabih posojil ne morejo dajati novih posojil in s tem povečevati bilančno vsoto,« potrjuje tudi prvi upravljavec KD Skladov Andraž Grahek. »Zaradi tega v tujini vse težje dobivajo denar, hkrati pa postajajo tudi vse manj konkurenčne, saj se jim višajo stroški financiranja. Zato se "večje družbeže zadolžujejtrv tujini, manjše pa imajo vse več težav,« dodaja. Bi za to moral kdo odgovarjati? Je sploh raziskano, ali so se pri dodeljevanju posojil pojavile nezakonitosti ali koruptivnosti? Kaj je z bančniki, ki so se za te posle dogovarjali? Je normalno, da za velike komitente skrbi isti človek? Eden takih najpomembnej ših bančnikov v NLB je Tomaž Jezerc. Je direktor centra NLB za velika podjetja že od leta 2007, najprej je skrbel za osrednjo Slovenijo, na ta položaj gaje postavil takrat sveži član uprave Alojz Slavko Jamnik, leta 2010 je postal odgovoren za vso državo. Prej je Jezerc v tem sektorju skrbel za telekomunikacije in proizvodnjo končnih izdelkov, ki so takrat pomenili okoli 20 odstotkov aktive banke. V centru za velika podjetja se je o posojilih dogovarjal z največjimi slovenskimi družbami, tudi tistimi, ki so zaradi prezadolženosti zdaj potonile in zaradi katerih je banka zdaj v tako slabem stanju, da bo komaj izdelala evropski stresni test. »Njegovi« projekti so denimo-fpcrfetu 2©07) j posqjila SCT, Merkurju, Adrii Airways, NFD Holdingu in telekomunikacijski družbi T-2. Kdo še dobiva plačo v državni banki, pa je bil zraven? Do upokojitve (menda še letos) v banki ostaja tudi Matjaž Zaviršek, donedavni direktor sektorja za gradbeništvo in predelovalno industrijo. »Njegova« posojila so bila (do 2007) SCT in Merkur, sklepal je denimo tudi posle z Energoplanom, Grepom in drugimi gradbinci. Letos gaje odneslo razkritje, daje solastnik podjetja Arming, kije z SCT sodelovalo pri številnih projektih, denimo pri predorih Kastelec in Dekani. Na položaju ostaja tudi Sandra Anterič, nekdanja direktorica področja poslovanja z veliki podjetji za celjsko regijo, zdaj dela v podružnici NLB v Celju. Med drugim je sklepala posle s propadlim gradbincem Vegradom. Anteričevo smo srečali tudi pri nekaterih poslih, povezanih z odvetnikom Mirom Senico, med drugim je od Igorja Jurija Pogačarja, Seničevega prijatelja, kupila nekdanje Seniče--vo stanovanje vportoroškem aparthotelu Jadranka. Koga je vendarle odneslo? Sredi januarja, mesec po notranji reviziji vposlovnem centru za velika podjetja Podravje, so vstop v banko prepovedali Borutu Rataju, enemu do takrat najvplivnejših mož mariborske bančne scene, in Albinu Turku, direktorju bančnega centra. Banko sta pozneje morala zapustiti. Sporno naj bi bilo odobravanje gradbenih poslov na Balkanu in kreditiranje nekaterih prevzemov. Pred kratkim sta položaj morala zapustiti še vodilna NLB Leasinga Borut Simonič in Samo Turk, domnevno zaradi nepremičninskih poslov v Bosni in na Hrvaškem (Optima Leasing). Zaradi napak je moral oditi tudi Zoran Bizjak, od 2003 do 2008 prvi mož lizinške družbe in upravljavec nepremičnin LHB Financ (nadzornica družbe je bila tudi Anteričeva), ki so zdaj že pripojene matični banki. Bizjak, ki smo ga v javnosti po tem videvali predvsem ob pogajanjih za reševanje Istrabenza, ni več zaposlena NLB. Brez tožb in ovadb zoper nekdanje člane uprav Ne Jamnik, v upravi je bil pristojen prav za poslovanje z velikimi podjetji, ne Hazabent, pristojen je bil za zakladništvo, ki sta pred dnevi dokončno zapustila NLB, menda nista med peterico zaposlenih, proti katerim je uprava Boža Jašoviča sprožila preverjanje možnosti vložitve odškodninskih tožb. Med »kandidati« za tožbe so zaposleni NLB na položajih, nižjih od članov uprave, smo izvedeli neuradno. Tudi Kramarja tožilstvo ne preiskuje Na tožilstvu so nam zanikali tudi, dabi se ukvarjali z ovadbami zoper druge nekdanje člane uprave NLB, konkretno Marjana Kramarja, Mateja Narata (zdaj šefa Save) ali Mirana Vičiča, zdaj še edinega preostalega NLB-jevca od omenjenih Med »odgovornimi, katerih dejanja preiskujejo«, pa ni niti Borisa Zakrajška, dolgoletnega šefa frankfurtske hčere NLB LHB banke. Jašovič je bil sicer tudi na skupščini minuli teden tarča ostrih kritik malih delničarjev, -dapremaloodločnoiikrepazoper resnične krivce za razmere v banki. A je dejal, da se ne gredo »lova na čarovnice« in da zgolj izgubarski posel še ni podlaga za kazenski pregon ali odškodninsko tožbo. Prodaje Banke Celje ni, spet četrt milijarde na plan! Po NLB lahko zdaj še vedno najbolj udarijo gradbeniki in nepremičninski posli (pomembno bo predvsem, kako se bodo izterjevala zavarovanja (hipoteke) ter (ne)unovčevala jamstva za na primer dobro izvedbo del), tudi posojila največjim borznim podjetjem, sicer pa lahko vsaka oslabitev katerekoli naložbe na aktivni strani pomeni zmanjšanje kapitala in povzroči nove zahtevke regulatorja za dokapitalizacije. Francoska banka Societe Generale je NLB tudi uradno obvestila, da za zdaj odstopa od nakupa Banke Celje, o čemer smo že poročali. Med drugim jih moti portfelj delnic, ki jih je Banka Celje zaplenila tistim, ki niso mogli odplačati posojil. To torej pomeni, da bo NLB do konca leta potrebovala novih 250 milijonov evrov za izpolnitev temeljnih zahtev Banke Slovenije o stabilnosti. Gre že za drugo četrtmilijardno dokapitalizacijo letos, prvo smo skoraj v celoti plačali davkoplačevalci. Včeraj smo pisali tudi, daje največja slovenska banka po neuradnih informacijah le za las opravila tudi evropski stresni test. Vprašanja o tem, zakaj proti nekdanjim vodilnim niso sprožili ovadb ali tožb in zakaj so omenjeni odločevala še vedno zaposleni v banki, smo poslali tudi upravi NLB, a jih niso želeli komentirati. •

Medij: Finance
Avtorji: Weiss Monika,Sovdat Petra
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja
Datum: 05. 07. 2011 
Stran: 4