Iz tega gre sklepati, da se v Agrokorju, kjer na naša vprašanja o stikih s slovenskimi politiki, prodajalci in drugimi javnostmi ter višini sredstev, ki so jih namenili za svetovanje in lobiranje (šlo naj bi za vsaj nekaj milijonov evrov), niso odgovorili, zavedajo, da Mercatorja ne bodo mogli prevzeti brez zelene luči politike, čeprav delnice najboljšega soseda uradno prodajajo banke (tudi državne) in Pivovarna Laško. Čendak pri delničarju Jankoviču, Miloš Čirič obiskal Bogoviča Koga od slovenskih politikov so torej v zadnjih tednih obiskali predstavniki, lobisti ali svetovalci Agrokorja? Od predsednikov strank so stike z njimi včeraj zanikali Borut Pahor (SD), Janez Janša (SDS), Kari Erjavec (DeSUS), Gregor Golobic (Zares), Katarina Kresal (LDS), Gregor Virant (Lista Gregorja Viranta), Radovan Žerjav (SLS) in Zmago Jelinčič (SNS). Potrdil jih je le predsednik novoustanovljene politične stranke Pozitivna Slovenija Zoran Jankovič. Kot »enega večjih malih delničarjev« sta ga obiskala finančni svetovalec Agrokorja Dean Čendak, sicer solastnik Publikum Holdinga, in Agrokorjev pravni zastopnik Aleš Rojs v Sloveniji, in mu »predstavila potek prodajnega postopka za Mercator«. Dodal je še, da »mu je celotno problematiko Pivovarne Laško predstavil tudi (njen predsednik uprave, op. a.) Dušan Zorko«. Katere vplivnejše člane političnih strank so obiskali predstavniki Agrokorja, je težko ugotoviti. V anketi, v kateri smo povpraševali o stikih članov najožjih vodstev strank z (ne) uradnimi lobisti in zastopniki Agrokorja (Čendakom in Zvonetom Taljatom iz Publikuma, Tomažem F. Lovšetom iz družbe Diners Slovenija, svetovalcem zavarovalnice Maribor Milošem Čiričem, predstavniki družbe Propiar itd.), so nam uradno srečanje s katerim od navedenih potrdili le v SLS. S Čiričem se je na »njegovo pobudo« pred dvema tednoma, natančneje 20. oktobra, sestal podpredsednik in poslanec SLS Franc Bogovič. Vprašanja smo posebej naslovili tudi na Andreja Širclja, v tem trenutku enega najtesnejših sodelavcev Janeza Janše. Kot je sporočil, se z nikomer od navedenih ni nikoli pogovarjal o prodaji Mercatorja, kot član delegacije svojega delodajalca (Gorenjska banka, ki tudi prodaja delnice Mercatorja, op. p.) pa se je udeležil poslovnega obiska v Agrokorju. Žerjav: Prodaja Mercatorja bo ena večjih afer Kot so nam pojasnili v SLS, je bila tema pogovora s Čiričem predstavitev Agrokorjeve ponudbe. »Pogovor je bil informativen. V njem je lobist predstavil informacije o razlogih družbe Agrokor za ta nakup in virih za financiranje prevzema. Na pogovoru ni bilo govora o nikakršnih ponudbah za kakršnekoli ugodnosti za stranko ali predstavnika SLS osebno,« so poudarili v stranki in dodali, da »je Bogovič omenjeni pogovor z registriranim lobistom v skladu z zakonom še isti dan prijavil Komisiji za preprečevanje korupcije«. Pri tem velja opozoriti še na govor Radovana Žerjava na sobotni konvenciji SLS, kjer je opozoril pred »nerazumnostjo, da bi v vsej ihti prodajali vse, zato da bi iz tujine uvažali tajkune, kijih imamo sami dovolj in se z njimi ne znamo spopasti«. »Samo zato, da bo nekaj izbranih posameznikov zaradi sodelovanja pri prodaji preskrbljenih do konca življenja,« je dejal Žerjav. Na včerajšnjo dodatno vprašanje, ali ima na voljo konkretne informacije o nedovoljenih »darilih«, pa je prvak SLS odgovoril: »Napovedujem, da bo prodaja Mercatorja Agrokorju ena od novih velikih afer. Slišati je mogoče marsikaj, res pa je, da na govorice ne dam veliko.« Miloš Čirič nam je sicer kot edini od lobistov, ki smo jih priklicali, potrdil, da je lobist Agrokorja, tega, koga je želel prepričati v smiselnost prodaje Mercatorja, pa ni želel razkriti. Pred časom se je omenjalo, da Agrokorju pri odpiranju vrat pomaga tudi Drago Isajlovič, nekdanji svetovalec ministra za finance Franca Križaniča, a nam je včeraj zatrdil, da »za Agrokor ni delal in ne dela«. Mimogrede, stike z Agrokorjevimi lobisti je včeraj zanikalo sedem od osmih ministrov, ki smo jim poslali vprašanja. Svojih stikov ni želel razkriti le Križanič, sicer odločen nasprotnik Agrokorja, pri čemer so se na ministrstvu skliceval na »prakso, v skladu s katero ministrstvo ne razkriva sestankov«. Zakaj ekskluzivna pogajanja že pred oddajo zavezujočih ponudb? Nekoliko drugačna je zgodba pri prodajalcih Mercatorjevih delnic. Ti namreč vsaj v zadnjih tednih dajejo vtis, da se jim prodajo mudi izpeljati še v času »medvladja«, prav tako pa je nenavadno, da so se prodajalci začeli ekskluzivno pogajati z Agrokorjem že v fazi, ko so interesenti predložili zgolj nezavezujoče ponudbe. Tovrstna pogajanja se sicer običajno začnejo šele po prejemu zavezujočih ponudb in odločitvi za enega (potencialnega) kupca, pri katerem si tako prodajalci skušajo izpogajati čim boljše pogoje prodaje. Pri tem velja opozoriti, da se s prevzemom mudi tudi Agrokorju - predvsem zaradi spremenjenih notranjepolitičnih razmer. Vse namreč kaže, da se na prihajajočih volitvah obeta poraz HDZ, stranke, s pomočjo katere je Todorič - pogosto ob zatisnjenih očeh regulatorjev trga in drugih hrvaških uradnih organov - v zadnjih dveh desetletjih zgradil svoj imperij. Božo Jašovič, predsednik uprave NLB, ki ima v lasti deset odstotkov delnic Mercatorja, ni želel odgovoriti na vprašanje, ali so se člani uprave naše največje banke v zadnjih mesecih o prodaji Mercatorja pogovarjali neposredno s predstavniki Agrokorja, lobisti ali svetovalci. »Cilj NLB je odprodaja kapitalskih deležev, ki ne sodijo v osnovno dejavnost banke in jih je banka pridobila pri postopkih unovčevanja zaseženih vrednostnih papirjev,« dodajajo v NLB. Predsednik nadzornega sveta NLB Marko Simoneti, ki naj bi bil prodaji Mercatorja naklonjen, na naša vprašanja ni odgovoril. V Laškem ne vidijo potrebe po stikih s predstavniki kupcev Precej bolj jasni so bili v NKBM in pivovarni. Prvi mož mariborske banke Matjaž Kovačič je zatrdil, da predstavniki banke ne vodijo nikakršnih pogovorov mimo prodajnega konzorcija in organov banke, prav tako da niso v stiku z domnevnimi posredniki. Ob tem so dodali, da »odločitve o prodaji deleža v Mercatorju še niso sprejeli, da pa si želijo kupca, ki bo poleg dolgoročnega razvoja Mercatorja omogočil maksimizacijo vrednosti deleža«. V upravi Pivovarne Laško, ki jo vodi Dušan Zorko, pa so zatrdili, da ne vidijo nobene potrebe ali dodane vrednosti za pogovore s predstavniki potencialnih kupcev, še manj pa s posamezniki, ki nimajo nobene formalne vloge v procesu. »Postopka ne vodimo in ne koordiniramo, prav tako nobenemu potencialnemu kupcu ne dajemo prednosti,« so še dodali v Laškem. Banke s svojim načinom prodajnega postopka že vzbujajo pozornost pri vladi, ki je zastopnik države kot večinskega lastnika NLB in NKBM. »Banke bodo morale dati prepričljive odgovore, ali so prodajni postopek vodile povsem transparentno. Prav tako bodo morale odgovoriti na vprašanje, ali so koga diskriminirale ali komu dajale prednost v pogovorih in pri posredovanju informacij,« je opozoril minister za kmetijstvo Dejan Zidan. Stališča devetih predsednikov strank o prodaji Mercatorja bomo objavili jutri. Zidan: Agrokor je grožnja sedanjim dobaviteljem Mercatorja Kmetijski minister Dejan Zidan je poudaril, da bi prodaja Mercatorja lahko korenito posegla v vsebino dobavnih pogodb z obstoječimi slovenskimi dobavitelji prehrambenih proizvodov. »Znano je, da ima Agrokor v svojem sistemu močno proizvodno zaledje, ki gotovo potrebuje nove prodajne trge. V veliki meri gre za proizvodno strukturo, ki predstavlja neposredno konkurenco velikemu delu sedanjih dobaviteljev Mercatorja. Zaradi nadomeščanja s hrvaškimi proizvodi je po grobi oceni lahko potencialno ogrožena realizacija slovenske proizvodnje hrane v višini okoli četrt milijarde evrov letno,« je opozoril. Svet za kmetijstvo in podeželje je že marca letos sprejel stališče, da ima lastništvo podjetij prehranske verige v razmerah, ko postaja hrana vse bolj strateška dobrina, zelo pomembno vlogo pri uresničevanju ciljev razvoja slovenskega kmetijstva in živilske industrije. Zato je ocenil, da je nujna krepitev takšnega lastništva v vseh podjetjih slovenske prehranske verige, ki bo omogočala uspešen nadaljnji razvoj agroživilstva v Sloveniji kot gospodarske dejavnosti posebnega družbenega pomena, krepitev njegove konkurenčne sposobnosti na domačem in tujih trgih in ki bo sposobno uresničiti svojo odgovornost pri zagotavljanju primerne prehranske varnosti države. Seznam tistih, ki želijo iz Agrokorjeve košare, ki naj bi bila na voljo za podporo prevzema Mercatorja, pobrati kaj zase, je iz dneva v dan daljši.

Medij: Dnevnik
Avtorji: Vuković Vesna,Rankov Suzana,Cirman Primož
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 03. 11. 2011 
Stran: 17