Tokrat zares: mali delničarji in država, ki skupaj obvladujejo skoraj tretjino Save, so včeraj vložili zahtevo za razširitev dnevnega reda junijske skupščine, s katero delničarjem predlagajo izglasovanje posebne revizije nekaterih poslov Save v zadnjih petih letih; zlasti opcijske in terminske pogodbe ter kreditiranje in odkupe terjatev do drugih družb. Predlagajo tudi, da se iz NS Save odpokliče nekdanjega direktorja Kapitalske družbe Tomaža Toplaka in se namesto njega izvoli doktorja mednarodne ekonomije Boštjana Udoviča s fakultete za družbene vede. Mali delničarji, zbrani pod okriljem združenja Mali delničarji -Skupaj smo močnejši (MDS), so zamenjavo nadzornikov zahtevali tudi v drugih družbah, zdaj pa se je njihovemu pozivu prvič pridružila država. Ta s svojim deležem v Kapitalski (18,71 odstotka) in Slovenski odškodninski družbi (11,06 odstotka) obvladuje skoraj tretjino Save. »Glavni razlog za odpoklic Toplaka je njegova neaktivnost, saj ni začel ustreznih postopkov proti nekdanji upravi Save in njenim domnevno škodljivim poslom,« je poudaril predsednik združenja MDS Rajko Stankovič. Delničarji bi predlagali tudi zamenjavo drugih nadzornikov, vendar dvomijo, da bi s svojim predlogom uspeli. »Toplak je bil v NS imenovan za predstavnika države in drugih delničarjev, za to smo se omejili le na njega. Če bomo uspeli s predlogom, bo to zaradi narave lastništva Save že velik podvig.« Posli se niso dobro iztekli Tudi predlog za posebno revizijo nekaterih poslov se je pojavil po nedavni zamenjavi v vrhu Save. »Do zdaj v Savi ni bilo posebne volje za revizijo, tudi zato, ker je bil Janez Bohorič trdno v sedlu. Ocenjujemo, da bo zdaj, ko je prišla nova uprava (od konca marca jo vodi Matej Narat), revizijo mogoče izvesti,« je poudaril Stankovič. Znano je, da je Sava v zadnjih letih sklepala različne posle, tudi s podjetji, s katerimi je lastniško prepletena, ali s tretjimi družbami. V javnosti je najbolj odmeval opcijski nakup petine nakelskega Merkurja, s katerim je Sava priskočila na pomoč menedžerjem Merkurja pri prevzemu družbe. »Ko so menedžerji Merkurja objavili prevzemno ponudbo po 405 evrov na delnico, je Sava ni sprejela, temveč jo je časovno vezala na daljši čas. Ce ne bi bilo gospodarske krize, bi se to morda dobro izteklo, vendar se ni in Sava ni dobila niti prevzemne premije, niti obresti, ki so bile zapisane v terminski pogodbi,« je poudaril Stankovič. Samo v poslu z Merkurjem je bila Sava po mnenju malih delničarjev oškodovana osemkrat (Sava zdaj delnico Merkurja vrednoti po 56 evrov), vendar ta kupčija ni edina, ki bi lahko postala predmet posebne revizije. Sava je leta 2009, denimo, s posojilom priskočila na pomoč tudi holdingu NFD Staneta Valanta, delničarje pa prav tako zanimajo nakupi delnic holdinga NFD, Abanke (v obeh je Sava največji posamični lastnik) in Gorenjske banke. Kaj bo pokazala revizija? »Zanima nas, zakaj je šla Sava v te nakupe ter ali je bil izplen za delničarjev ugoden ali so le zapirali lastniško konsolidacijo omenjenih družb,« je povedal Stankovič. Od revizorja predlagatelji tako pričakujejo, da bo ugotovil, kateri posli so bili gospodarni oziroma ekonomični pa tudi, kako so bili izvedeni (predvsem z vidika transparentnosti, gospodarnosti, formalnopravne smotrnosti, ustreznosti zavarovanj) oziroma kako so vplivali na poslovanje Save, njeno izpostavljenost poslovnemu tveganju, tudi s finančno-računovodskega vidika. »To so le nekatere od pogodb, verjetno pa so še kakšne, ki jih javnost ne pozna,« je poudaril Stankovič. Po predlogu bi vse omenjene posle pregledala revizijska družba Deloitte revizija. V Savi poziva delničarjev k reviziji in prevetritvi nadzornega sveta še niso komentirali. Vanja Tekavec

Medij: Delo
Avtorji: Tekavec Vanja
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 13. 05. 2011 
Stran: 9