Zato jih postavljamo! Se kdo sploh vpraša, zakaj hranilnica obstaja že več kot sto dvajset let? Kako ji je uspelo preživeti fašistični teror nad Primorci in nato še socialistični gospodarski unikum? In ves ta čas je uspešno stala ob strani našemu kmetu in manjšim podjetnikom! In prav zato si mali delničarjiželimo, da bi tako ostalo še naslednjih sto dvajset let! Ne strinjamo pa se z likvidacijo Hranilnice Vipava kot metodo za njen razpust in prevzem. Temu bi enako odločno nasprotovali tudi, če bi bil predlagatelj likvidacije doma iz Vipave, torej je farsa o sovraštvu do zamejcev le pesek v oči. Meje žal pravno formalno niso padle! in ZKB se pač mora ravnati po italijanski zakonodaji. Naj si še tako želimo, da bi bilo drugače, to je nesporno dejstvo! Iniciativa je kljub temu pozvala ZKB k dogovoru, saj glede na 11. člen statuta, ki določa predkupno pravico obstoječim lastnikom, nobena druga rešitev tudi ni možna. Predlagali smo jih model nadgradnje hranilnice Vipava in ZKB v skupno Primorsko banko in tudi izrecno poudarili, da ne nasprotujemo povečanju njihovega deleža. Sedaj ta model ponujajo kot svojega, vendar brez nas. Zanima nas, če bi tudi na Opčinah ugotovili, da je likvidacija ZKB in prevzem poslovanja s strani Hranilnice Vipava za lokalno skupnost zelo dober projekt, kot ugotavljajo nekateri "veleumi" na naši strani? Se kdo sploh vpraša, kdo so ti "kriminalci in pohlepneži", ki so oddali najboljšo zavezujočo ponudbo za nakup deleža v HV, zbrali več kot 160.000 evrov in vplačali varščino za resnost ponudbe? Gre za primorska podjetja, ki uspešno poslujejo tudi v razmerah gospodarske krize ter so pripravljena sodelovati v procesu ohranitve in nadaljnjega razvoja vipavske hranilnice. Mlinotest bi bil v tej družbi zelo zaželen, saj gre za ugledno podjetje s področja agroživilstva in ga vabimo, da se nam pridruži. Neomajno smo prepričani, da bi Primorci morali ponovno imeti svojo banko. Ki te pozna, ki te razume, tebe in specifiko okolja. Še toliko bolj, če obstaja želja in tudi sredstva, da se to realizira! Se kdo sploh vpraša, kdo so obstoječi mali delničarji, ki so se prav tako sestali in dogovorili za sodelovanje v nakupu poli. členu statuta HV. KZ Vipava je namreč že ponudila delež še vsem notranjim lastnikom, ki ga lahko kupijo po enaki ali višji ceni od tiste, ki jo je že ponudila iniciativa malih delničarjev, zbranih okoli Občine Vipava. Je pa čudno, da se KZ Vipava odpoveduje celotnemu 56-odstotnem deležu. Ali ne bi bil pravi signal, da kljub težavam ohrani vsaj simboličnih nekaj odstotkov lastništva HV? Se kdo sploh vpraša, kam je šel denar od prevzetega grozdja in mleka, ki ga Kmetijska zadruga Vipava oz. Agroind ni plačal svojim kooperantom - kmetom? Po preverjenih podatkih so štirje največji kupci proizvodov Agroinda: Tuš, Spar, Mercator in Farna, poravnali vse svoje račune za nabavljene vinske in mlečne proizvode. Kje je torej končal denar za plačilo prevzetih surovin? Finančna luknja v Agroindu naj bi bila namreč visoka več milijonov. Mlekarna v Vipavi praktično stoji, klet pa grozdja od vinogradnikov letos ni dobila in bo tudi zelo težko preživela. To je edino res pravo vprašanje! Se kdo sploh vpraša, kaj naredi za svoje člane in kmetijstvo nasploh Kmetijska zadruga Vipava? Dejstvo je, da se vsako leto ukine kakšno od dejavnosti zadruge ali Agroinda. Še zlasti je bila nerazumna ukinitev maloprodajne mreže kmetijskih prodajaln in nato še odkupa sadja in zelenjave ter distribucije v širši slovenski prostor. Stalno poslušamo eno in isto, da se nič ne izplača. Seveda je najlažje, da vsako leto razprodajaš premoženje in živiš na žuljih preteklih generacij. Toda premoženja skoraj ni več, Hranilnica Vipava je eno zadnjih. Kaj bo potem in od koga bo živela ter preživela KZ Vipava? Se kdo sploh vpraša, kdo resnično zavlačuje prodajo deleža KZ Vipava v Hranilnici Vipava? Iniciativa je prvo neformalno ponudbo v višini 2.1 milijona dala g. Bajcu in g. Kosovelu že kmalu po neuspelem tihem poskusu likvidacije Hranilnice v novembru leta 2011. Če bi želeli, bi jo lahko sprejeli in dali možnost ostalim delničarjem, tudi ZKB, da uveljavljajo predkupno pravico. Glede na gladko zavrnitev in trditve g. Bajca, da za Hranilnico ni kupcev, pa smo nato ponovno v februarju 2012 dali še zavezujočo pisno ponudbo v višini 1,79 milijona, ki jo je g. Baje ponovno gladko zavrnil. Le kako bi lahko zavlačevala iniciativa malih delničarjev, saj tempo in pravila igre postavlja prodajalec deleža v HV, to je KZ Vipava in njen direktor Boris Baje, ki je očitno namenoma zavlačeval s postopkom z nezavezujočimi ponudbami. Vse z namenom, da bi se iniciativa naveličala laži o tem, da iniciativa nima denarja, poniževanja, in pribijanja na sramotilni steber ter vrgla puško v koruzo. Pa je nismo in je ne bomo! Očitno smo nekaterim stopili na pot. Po Vipavi se namreč govori marsikaj. Višek sprenevedanja pa je izjava direktorja, da naj sedaj sanirajo Hranilnico občine, gre namreč za eno od petih najboljših bank oziroma hranilnic v državi, ki ne potrebuje sanacije. Ali hoče sedaj tudi poslovno škoditi Hranilnici in našim načrtom o razvoju te v vseprimorsko banko z neresničnimi izjavami. Tudi manever in obvestilo pred uveljavljanjem predkupne pravice malim delničarjem o potrebni dokapitalizaciji Hranilnice. Res neverjetno! Očitno je pozabil, da je prav on zadnji dve leti na skupščinah glasoval proti možnosti dokapitalizacije, medtem ko smo ostali delničarji glasovali za. Tako je preprečil možnost dokapitalizacije HV in s tem zavrl možnost za še boljše rezultate in širitev obsega poslovanja. Odgovorov seveda ne pričakujemo! Bomo pa zelo veseli, če nam bo uspelo delež kupiti in tako ohraniti Hranilnico Vipava, kot samostojno pravno osebo z sedežem v Vipavi. To je naša velika odgovornost generacijam, ki so jo ustanovile in ohranile skozi težke čase. IVAN PRINCES, župan občine Vipava, za iniciativo malih delničarjev

Medij: Primorske novice
Avtorji: Princes Ivan
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Prejeli smo
Datum: 22. 09. 2012 
Stran: 23