Delničarji Aerodroma Ljubljana so si lani, že drugo leto zapored, razdelili večino od 2,6 milijona evrov predlanskega bilančnega dobička, država pa je skupaj dobila okrog milijona in tričetrt. Telekomovi delničarji pa so si razdelili skupaj 54 milijonov evrov dividende. Večinska, 72,38-odstotna lastnica, država, je tako dobila dobrih 39 milijonov evrov. Izplačevanje visokih dividend pred prodajo je razumljivo. Lani so si Telekomovi delničarji omislili izplačilo dividend v dveh delih. Kaže, daje država na to možnost letos pozabila, saj še ni sklicala izrednih skupščin. Lepi dobički obnavljajo vprašanje, zakaj podjetja sploh prodajati. (Na vprašanje, zakaj prodajati v celoti in izgubiti vpliv na infrastrukturo, pa pametnega odgovora tako ali tako ni. Razen, da v nepomembnih državah tako pač je. Mimogrede: v Deutsche Telekomu je država seveda obdržala 31,9-odstotni delež.) Za Telekom naj bi država po predvidevanjih - če ne bo treba izplačevati odškodnin - iztržila kake tri četrt milijarde evrov. Kar v primerjavi z vložki v banke in njihovimi izgubami ni velik denar. Z dividendami bi enako vsoto zbrala verjetno v dobrem desetletju. Dejansko je država pri prodaji Telekoma Slovenije stisnjena v kot. Če bi postopek prodaje še enkrat prekinili, potem bi finančni trgi izgubili še tisti mali preostanek zaupanja, kiga v Slovenijo morda še imajo. Pri Aerodromu bo izkupiček za državo nedvomno še manjši; tudi tu so ocene okrog desetine Telekomove številke, okrog 80 milijonov evrov. In seveda, tudi v Aerodromu bi država rada prodala celoten svoj delež. (Mimogrede: evropska letališča so večinoma v javni lasti; celo Fraport je v 31,37-odstotni lasti nemške zvezne dežele Hessen in 20,03-odstotni lasti frankfurtskega mestnega holdinga.) Dodati pa kaže, daje Aerodrom prejšnji teden spremenil poslovni načrt za letošnje leto, in to zaradi predvidenega višjega izplačila dividend v višini do 40 milijonov evrov; kar bi državi prineslo vsaj 25 milijonov evrov. Zakaj ob petih milijonih čistega dobička 40 milijonov za dividende? Ja zato vendar, ker so veliki mali delničarji z blagoslovom države, ki sama tako kot v Telekomu nima • glasovalnih pravic, lani preprečili gradnjo z evropskimi sredstvi sofinanciranega drugega terminala, Aerodrom pa bo zdaj očitno razdelil v ta namen prihranjen denar. Kar je bil ob odsotnosti prometne politike tudi glavni razlog za ustavitev projekta. Pametnega odgovora, zakaj prodajati v celoti in izgubiti vpliv na infrastrukturo, ni. Aleš Stergar o Telekomu in Aerodromu

Medij: Delo
Avtorji: Stergar Aleš
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Mnenja
Datum: 03. 03. 2014 
Stran: 5