Velika verjetnost je, da se bo vse skupaj končalo po scenariju, ki ga mnogi napovedujejo - da bo zadruga prodala našo uspešno banko Zadružni kraški banki.« Bojijo se italijanskega kapitala V pošteno prodajo dvomi tudi ajdovski župan Marjan Poljšak: »Če nam bo pomagala Banka Slovenija, potem nam bo uspelo ohraniti vipavsko banko v domačih rokah. Zelo verjetno pa je, da bo pristala v italijanskih. Tak scenarij pa mnogi napovedujejo že nekaj mesecev,« dodajaPoljšak. Majaletos sejeza nakup z nezavezujočimi ponudbami zanimalo pet ponudnikov, vendar pa so enega zavrnili zaradi nerazkrite identitete, drugega zaradi prenizko ponujene cene, tretji pa je odstopil sam. V Vipavski dolini pa je vse pogosteje slišati govorice, da bo okoli prodaje HKS po vnaprej določenem scenariju potreben še tretji krog in v tem primeru bi lahko večinski delež odkupil le notranji lastnik. To paje z 10 odstotki prav Zadružna kraška banka. Banki iz Opčin pa lokalno okolje ni bilo naklonjeno že od vsega začetka. Namigi, češ da bi zadruga svoj delež najraje prodala Zadružni kraški banki, se zdijo direktorju vipavske zadruge Borisu Bajcu smešni, pred časom pa je dejal: »Naklonjeni smo tistemu, ki bo dal največ. Pred očmi imamo dva cilja, in sicer dobiti denar za ponoven zagon Agroinda in zagotoviti razvoj bančništva v Vipavski dolini.« Ogorčeni mali delničarji Med ogorčenimi malimi delničarji, ki menijo, da kmetijska zadruga prodaja svojo zlatnino pod mizo, je tudi Benedikt Kobal iz vasi Budanje. Prepričan je, da se ponavlja star scenarij in da kmetom grozdja v preteklih letih niso plačevali samo zato, da bi dvignili roko za prodajo HKS. S tem pa vipavska vinska klet in mlekarna ne bosta rešeni, je prepričan Kobal, ki poudarja da bo na račun kmetov iz Vipavske doline kmalu bogata le peščica tajkunov. Zanimivo je, da bi morali, če bi HKS prevzela banka iz Opčin, vipavsko hranilnico likvidirati (zaradi italijanske zakonodaje), sedanja 10-odstotna lastnica pa bi nato prevzela poslovanje, zaposlene in obveznosti dosedanje male vipavske banke. »Tega ne bomo dopustili,« je odločen ajdovski župan, ki v primeru neuspeha in »sovražnega« prevzema vipavske hranilnice napoveduje tudi odškodninsko tožbo malih delničarjev. Vipavska hranilnica in posojilnica tudi v letošnjem letu dobro posluje in direktor Dušan Grlica pričakuje, da bo ob koncu leta čisti dobiček za okoli 20 odstotkov višji od lanskega, kije znašal 120.000 evrov. Odkrili rizični posojili Neuradno smo izvedeli, da naj bi podroben pregled poslovanja sicer uspešne vipavske hranilce in posojilnice, uvrščajo jo med pet najboljših slovenskih bank, odkril dve rizični posojili. Eno naj bi najela prav Kmetijska zadruga Vipava. Neimenovani vir je povedal, da je veliko vprašanje, ali bo zadruga posojilo sploh zmogla vrniti, po takem scenariju pa bi lahko zadruga pristala celo v stečaju. Vipavsko mleko odteka v sosednjo Italijo Razen v Agroindovi vinski kleti kmetje vse bolj črn scenarij napovedujejo tudi za vipavsko mlekarno. Zaradi zamud pri plačilu mleka, nekateri čakajo na plačilo že od aprila letos, so za največjimi vipavskimi pridelovalci vipavski mlekarni obrnili hrbet tudi na črnovrškem in idrijskem koncu ter na Postojnskem. Vse več mleka odhaja v sosednjo Italijo. V Agroindu niso tako črnogledi, nekaj upanja pa vliva tudi direktor Boris Jež, ki pravi, da se pogovarjajo z resnim partnerjem, ki naj bi prevzel vipavsko mlekarno in celo povečal sedanjo proizvodnjo mleka in mlečnih izdelkov.

Medij: Dnevnik
Avtorji: Alič Jani
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Slovenija
Datum: 07. 08. 2012 
Stran: 11