KANAL A, 30.05.2014, SVET NA KANALU A, 18.03

Stanje v_HidriiNUŠA LESAR: No se pa vendarle po konci, kot kaže vendarle postavlja naše gospodarstvo. Bruto domači proizvod se je na letni ravni v prvih treh mesecih letošnjega leta zvišal za 1,9 odstotka, sporočajo vladni ekonomisti. Predvsem na rčaun povpraševanja iz tujine seveda. No in eden od večjih izvoznikov je tudi Hidria, imperij Edvarda Svetlika, bratranca bivšega gospodarskega ministra Ivana Svetlika. Ki pa žal kot kažejo številke, vse bolj spominja na nekdanji imperij bratov Šrot, kjer so se v nekem trenutku znašli vpliven politik, gospodarstvenik in lokalni medijski magnat. No danes je za njimi ostalo le še pogorišče. No Marko ti pa razkrivaš, da tudi v Hidrii nekaj vendarle tli in kjer je dim je ponavadi tudi ogenj?


MARKO MILENKOVIČ: Ja tako res kažejo izkušnje. Ampak Hidria je še eno od tistih podjetij, kjer so lastniki tudi managerji podjetja. No in ti managerji lastniki so to podjetje pretirano zadolžili in so sedaj prisiljeni se pogajati z bankami o reprogramih teh kreditov, ki jih pač banke zahtevajo nazaj. Zahtevajo od Hidrie tudi odprodajo poslovno nepotrebnega premoženja in prestrukturiranje podjetja, ki zaposluje več kot 2000 ljudi in je eno od visoko tehnoloških podjetij v Sloveniji. Da so ti postopki vse prej kot rutina, lahko tudi zelo nevarni, smo nedavno videli na primeri Cimosa, še enem visoko tehnološkem podjetju iz avtomobilske industrije, ki je končalo v prisilni poravnavi. Ampak poglejmo najprej prispevek kolegice Karmen Lugarič.,
KARMEN LUGARIČ: Hidria je začela svojo pot že davnega leta 1855, ko v Tolminu z 18 zaposlenimi začnejo proizvajati prve izdelke za avtomobilsko industrijo. 10 let kasneje proizvede prvo avtomobilsko svečko. Še 10 let kasneje pa se v Idriji odpre Iskra, iz katere zraste Hidria Rotomatika, ki proizvaja lamele. Hidria neprestano raste, leta 1989 postane predsednik upravnega odbora Edvard Svetlik, ki leto pozneje podjetje privatizira. Lani, 23 let za tem, pa je bil Svetlik z družino 34 najbogatejši Slovenec, v lasti pa ima tudi Kendov dvorec v Idriji. Danes Hidria velja za visokotehnološko podjetje, ki združuje industrijski in finančni steber. Pri avtomobilski industriji bodo Hidriine komponente z aluminijevih lagur, krasile nove modele Porschejevega Boxterja. Prezračevalni sistem Hidrie je v Buckinghamski palači, hotel v Sočiju pa je opremljen s Hidrjinim avtomatskim prezračevalnikom, tale jahta pa ima Hidriino rešitev prezračevanja. Hidri, ki stoji ob reki Idrijci, sedež pa ima na Nazorjevi 6 v Ljubljani, ima 40 podjetij po celem svetu. Od Tolmina, po celi Evropi z Rusijo, do Azije, na Kitajskem in Hong Kongu, pa do Kolumbije in Ekvadorja. A kljub temu je bila Hidria še 25. aprila letos davčni neplačnik. 
DARJAN LAPAJNE (vodja odnosov z javnostmi v Hidrii): Z Dursom sklenjen sporazum, da se ta dolg odplača po obrokih in lahko povem samo toliko, da dolg se popolnoma v skladu z dogovorom odplačuje, mislim, da sta ostala še dva obroka 10. junija in 10.julija. 
LUGARIČ: Nam pred sedežem v Ljubljani zadolži zadolžen za stike z javnostmi iz Hidrie. 10 mesecev leta 2012 dve podjetji Hidria M in G, ki sta sedaj prodani Ircem, nista imeli plačanih prispevkov. Sedaj že nekdanji zaposleni pa. 
SOGOVORNICA: Preverjali bomo s 1.7. če so pokrili za nazaj ane.
LUGARIČ: Pa vas smem vprašati kakšne plače približno pa kaj imate?
SOGOVORNICA: Minimalne plače imamo.
LUGARIČ: Kaj to pomeni?
SOGOVORNICA: Minimalni oseben dohodek. 
LUGARIČ: Se pravi 789 po novem …
SOGOVORNICA: Bruto ja. 
LUGARIČ: Koliko je to neto?
SOGOVORNICA: 562.
SOGOVORNICA 2: Jaz dobim 520.
LUGARIČ: Koliko ste imeli pa prej, ko ste delali pod Hidrio isto?
SOGOVORNICA 2: Isto, nespremenjeno, isto. 
SOGOVORNICA: Vse isto. 
SOGOVORNICA 2: Enako. 
SOGOVORNICA: Sigurno že 10 let enake plače. Minimalne. 
MILENKOVIČ: Hidria za lani še ni razkrila rezultatov, letna poročila za leto 2012 pa kažejo, da so ustvarjali skoraj 5 milijonov in pol evrov dobička, kar je trikrat manj kot leta 2011. Ampak ključna težava Hidrie v tem trenutku je približno 140 milijonov evrov dolgov do bank. Zdaj banke so jim za prestrukturiranje postavile rok, menda nekje od konca junija, zahtevajo pa močno zmanjšanje zadolženosti celotne skupine. In ko sem danes govoril s predstavniki podjetja o tem sploh niso hoteli govoriti. Sicer je razumljivo, da se visokotehnološko podjetje zadolžuje za razvoj izdelkov, skrbi pa, da so ti lastniki, managerji Hidrie, vpleteni tudi v prakso, ki so v preteklosti potopile marsikaterega velikana. In če pogledamo konkretno za kaj gre: podjetje H in R, po katerega Edvard Svetlik obvladuje Hidrio, je najelo 10 milijonov evrov kredita pri Gorenjski banki. In komu je Svetlik nakazal ta kredit? Nakazal ga je družbi Merifn. To je tista družba, preko katere je Bine Kordež prevzemal Merkur. No, ko se je vse skupaj zalomilo, je Svetlik sam objavil v letnem poročilu, da je to zgolj fiktiven posel in da on nikomur nič ne dolguje. No Kordež je takrat končal v zaporu, Gorenjsko banko sedaj rešujemo davkoplačevalci, ki bodo pokrili pravzaprav tudi to luknjo, v Hidrii pa še kar molčijo. No prejšnji teden so sklicali skupščino, da bi na njej imenovali posebnega pooblaščenca v postopku prestrukturiranja. No in ko je zastopnik malih delničarjev, vodstvo oziroma lastnike podjetja vprašal ali je to podjetje insolventno, da potrebuje posebnega pooblaščenca, torej dejansko je postavil vprašanje ali ste podjetje bankrotirali, so mu predstavniki odgovorili, da v to vprašanj enima smisla, češ da ni povezano z dogajanjem na skupščini. In tudi, ko je vprašal za kakšen postopek prestrukturiranja pravzaprav gre ali ta postopek že traja, so ga odslovili preprosto. Skratka Hidria ne komunicira, če je to razumljivo, ni razumljivo, da delničarji podjetja na skupščini ostanejo brez odgovorov in tu nas začne skrbeti. Sploh, ker so za posebnega pooblaščenca v postopku prestrukturiranja, ki so ga menda zahtevale banke, imenovali odvetnika Andreja Faturja iz Ljubljane. In glej glej, njegova sestra je menda poročena s Svetlikovim sinom, pač nekako vse ostane v družini. No glede na to, da gre za podjetje, sicer visoko tehnološko, ampak podjetje, ki bankam državnim, vsekakor pa ne takih, ki jih rešujemo vsi mi davkoplačevalci dolguje med 140 in 150 milijoni evrov, da gre za podjetje, ki je dobilo več kot 22 milijonov evrov državne pomoči, da so v skupini tudi davčni neplačniki, torej podjetja, ki zamujajo s plačevanjem socialnih prispevkov je to, da si šefi podjetja kupujejo luksuzne jahte in vile, kot je recimo ta na najbolj prestižni lokaciji v Savudriji, tik ob svetilniku, to dejansko je v javnem interesu. In le upamo lahko, da se bo podjetje uspešno prestrukturiralo in da na koncu ne bo šlo po poti Cimosa ali Merkurja.
LESAR: Kot si rekel, samo upamo lahko. Hvala ti Marko.
MILENKOVIČ: Prosim. 

 

Medij: Kanal A
Avtorji: Milenkovič Marko
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Svet
Datum: 30. 05. 2014 
Termin: 18:03
Trajanje: