»Od tega bo odvisna ocena, ali so potrebne spremembe v upravi,« je dejala Podgornikova in poudarila, da imajo z Vzajemno velike razvojne načrte. Na vprašanje, ali so že preverili, kakšne odpravnine so si v primeru razrešitve zagotovili nedavno imenovani člani uprave, pa je odgovorila, da podatke od uprave še pričakujejo. V boju za prevlado v nadzornem svetu zmagali Štajerci Možnosti za nov poseg v upravo so se odprle po tistem, ko je interesnim krogom, ki so doslej prek organov upravljanja obvladovali Vzajemno, na zadnji slcupščini spodletel načrt, da bi s pomočjo Kmetijsko-gozdarske zbornice in združenja malih delničarjev ohranili vpliv na Vzajemno. Namesto njih je zdaj nadzor nad zavarovalnico prevzela Štajerska gospodarska zbornica, v kateri igrata pomembno vlogo finančno izčrpana Perutnina Ptuj in Probanka. Kot je znano, so bili na omenjeni skupščini v nadzorni svet poleg Podgornikove imenovani še Brigita Acimovič, zaposlena v Talumu, Boris Pipan iz mariborskega podjetja Bona Fides, Ciril Smrkolj, predsednik Kmetijskogozdarske zbornice, in Nežkalvanetič, direktorica novomeške enote ZPIZ. Prvo presenečenje je prinesla že skupščina, saj predsednik društva Mali delničarji Rajko Stankovič, za katerega velja, da je v dobrih odnosih z nekdanjim predsednikom uprave Boštjanom Averjem, ni bil izvoljen za člana nadzornega sveta. Zato po izvolitvi novih nadzornikov ni bilo jasno, katera stran bo dobila prevlado v nadzornem svetu - ali Štajerska gospodarska zbornica ali Kmetijsko-gozdarska zbornica, katere predsedniku je nedavno odstavljeni predsednik uprave Vzajemne Dušan Kidrič zagotovil podporo dveh predstavnikov zaposlenih v nadzornem svetu. Ključno vprašanje konstitutivne seje je bilo, kdo bo izvoljen za predsednika nadzornega sveta. Na seji sta se pojavila dva predloga: da bi predsednik nadzornega sveta postal Ciril Smrkolj, Aleksandra Podgornik pa podpredsednica oziroma da bi prvi postal podpredsednik, druga pa predsednica. Toda izglasovan je bil predlog, po katerem je bila za predsednico imenovana Podgornikova, za njeno namestnico pa Ivanetičeva. Slednja je očitno prestopila v »štajerski« tanor, po trditvah naših virovpa je bil to hladen tuš zlasti za Milojko Kolar, ki naj bi računala na podporo Ivanetičeve. Kolarjeva je namreč, kot trdijo naši viri, v zadnjih tednih sklenila zavezništvo s Smrkoljem in svojim predhodnikom Kidričem. Med njimi naj bi obstajal dogovor, da bo Smrkolj s pomočjo predstavnikov zaposlenih v nadzornem svetu prevzel predsedniško funkcijo in vplival na imenovanje enega člana uprave. Kidrič naj bi po enem od scenarijev ponovno postal predsednik uprave (trenutno je svetovalec uprave, zaposlen za polovični delovni čas, za kar prejema 3200 evrov bruto na mesec, prejel pa je tudi 22.000 evrov odpravnine), Kolarjeva pa članica uprave. Vendar se jim je načrt, kot rečeno, izjalovil, saj niso računali, da se bo Ivanetičeva postavila na stran Štajercev. Kidrič priznal sestanek s Smrkoljem Milojka Kolar je zagotovila, da ni bila seznanjenazdogovorimed Smrkoljem in Kidričem o imenovanju predsednika nadzornega sveta in prihodnje sestave uprave. Prav tako je zanikala, da bi se kadar koli sestala s Smrkoljem, potem ko je bil izvoljen v skupščino Vzajemne. Na vprašanje, ali pričakuje spremembe v upravi, ni želela odgovoriti. »V tem obdobju intenzivno pripravljamo strategijo razvoja Vzajemne, saj je čas, da se Vzajemna ozre naprej, v prihodnost, in da uprava s sodelavci poskrbi za njen uspešen nadaljnji razvoj.« Na drugi strani je Kidrič potrdil sestanek s Smrkoljem (naši viri trdijo, da sta se v začetku septembra srečala na sedežu Kmetijsko-gozdarske zbornice). Po njegovih besedah sta govorila o nadaljnjem razvoju vzajemnih družb in zadrug, ki delujejo na podobnih Erincipih. Na vprašanje, ali se je s Smroljem dogovarjal, kako bi prišli do takšne sestave nadzornega sveta, da bi bil ponovno imenovan v upravo Vzajemne, pa je odgovoril, da se je na podlagi svoje prejšnje pogodbe o zaposlitvi s sedanjo upravo dogovoril za zaposlitev za polovični delovni čas. Dodal je, da je bil tudi sicer njegov mandat vezan na izpeljavo volitev v skupščino Vzaj emne oziroma za čas do konstituiranja nove skupščine. Menjave v upravi bodo zagotovo postopne, saj mora imeti po zavarovalniški zakonodaji uprava zavarovalnice vsaj dva člana s pridobljenim dovoljenjem Agencije za zavarovalni nadzor. Tako se že špekulira, da bodo nadzorniki najprej zamenjali člana uprave in v naslednji fazi njeno predsednico. vesna.vukovic@dnevnik.si suzana.rankov@dnevnik.si Naložbe Vzajemne - priložnost za reševanje Probanke in Perutnine Ptuj Potem ko je v nadzornem svetu prevladal štajerski lobi, je že v kratkem pričakovati tudi nadzor nad neposrednim poslovanjem Vzajemne, ki je imela ob koncu lanskega leta 875.030 članov in 871.832 zavarovancev z dopolnilnim zdravstvenim zavarovanjem. Poznavalci razmer napovedujejo, da bosta zlasti Perutnina Ptuj in Probanka poskušali izkoristiti ta nov vzvod vplivanja za reševanje svojih finančnih težav. Možnosti za to pa je veliko. Ob tem velja opozoriti, da je lani Vzajemna obračunala 240 milijonov evrov kosmatih premij, vrednost obračunanih kosmatih škod pa je znašala 231 milijonov evrov (7,2 odstotka več kot leto pred tem). Že izkušnje iz preteklih let so pokazale, da so »rezerve« za izčrpavanje zlasti pri obratovalnih stroških, ki so ob koncu lanskega leta znašali 23,9 milijona evrov, kar je deset odstotkov čistih prihodkov od premije. Poleg tega ima Vzajemna za 67 milijonov evrov finančnih naložb (od tega je za 45 milijonov dolgoročnih naložb). V dolžniške vrednostne papirje so naložili 40 milijonov evrov, v delnice in kupone vzajemnih skladov pa 5,5 milijona evrov. Ta sredstva je možno v skladu z ohlapnimi zakonskimi omejitvami prerazporejati, kako je mogoče izkoriščati zavarovalnico, pa so v zadnjih letih pokazali zlasti v skupini KD Group. Adriatic Slovenica je namreč vse bolj vpeta v reševanje finančnih težav Skupine KD Group. Med drugim je posredno financirala izstop dveh lastnikov iz KD Group, lastniku je morala lani izplačati celotni bilančni dobiček, kupovala je delnice Deželne banke Slovenije, prednostne delnice in obveznice KD Group ter družbam iz Skupine posodila več milijonov evrov. In vse to se je dogajalo brez sankcij Agencije za zavarovalni nadzor. Čeprav je Milojka Kolar v svoji dolgoletni karieri spretno krmarila med različnimi interesi, se ji očitno tokrat ne bo izšlo. Ker je sklenila pakt z nepravimi zavezniki, najverjetneje ne bo dokončala svojega nedavno začetega mandata predsednice uprave.

Medij: Dnevnik
Avtorji: Vuković Vesna,Rankov Suzana
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 30. 09. 2011 
Stran: 23