Manager, 03.11.2010

Slovenski_multimilijonarji_2010_od_6_mesta_naprej_Page_01Skupina Medis Intago, ki ima v lasti več družb, ključno pa je podjetje Medis, ki je po besedah lastnika Toneta Strnada prva izbira med neodvisnimi družbami za trženje farmacevtike na področju Balkana in Vzhodne Evrope, je lani ustvarila 46,2 milijona evrov prihodkov oziroma okroglih 6,5 odstotka več kot leto poprej. Pomembneje je, da so stroški zaostajati za rastjo prihodkov, kar je vodilo v opazen skok dobičkonosnosti.

Tako se je denimo poslovni izid iz poslovanja povečal za 41 odstotkov, na 7,2 milijona evrov. Pri tem je še toliko bolj pomembno, da skupina nima niti evra čistih finančnih obveznosti, temveč ravno nasprotno, presežek. Omenjeni trendi so glavni razlog, da se je povečala ocena vrednosti Strnadovega premoženja, ki pa vsebuje tudi oceno nekaterih manjših deležev v drugih družbah. Dolgoročno se bo trg poslovanja družbe, ki z zdravili, prehranskimi dopolnili in medicinskimi pripomočki oskrbuje trge Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije, Črne gore, Makedonije, Madžarske, Češke, Slovaške, Kosova, Albanije, Romunije in Bolgarije, zagotovo širil, je pa res, da se utegne konkurenca in pritisk na dobičkonosnost družbe stopnjevati. 0 naši oceni Strnad pravi, da to seveda ni gotovina, ki bi jo nosil v žepu in bi jo zlahka preštet Verjame pa, da smo bili pri izračunu natančni in ocena ga pozitivno preseneča. »Ker vrednost podjetij očitno raste in ker to vrednost predstavljajo predvsem moji sodelavci s svojim znanjem, načinom dela in zavzetostjo, lahko rečemo, da smo na pravi poti. To je tudi sporočilo za vse manjše družbe iz skupine, daje mogoče podjetje s pametnim, trdim in zavzetim delom pripeljati v ospredje.« (7) Družina Pistotnilc 5 1] 5 mio EUR Viktor in Robert Pistotnik ter Robertova partnerica Lidija Pilko so lastniki skupine podjetij Sintal, ki se ukvarjajo s fizičnim in tehničnim varovanjem objektov, prevozom denarja in tudi izterjavami. Skupina, ki ima 1450 zaposlenih, je lani ustvarila dobrih 35 milijonov evrov prihodkov od prodaje, ti pa so se lani kljub krizi zmanjšali le za odstotek. Obenem seje dobiček povečal za četrtino, družba pa ga v celoti ohrani v podjetju, kar postopoma veča vrednost kapitala lastnikov. Med lastniškimi spremembami je bila lani le ta, daje Viktor Pistotnik del lastništva prenesel na sina in Lidijo Pilko. Sintal je lani ob nastopu krize imel kar nekaj pritiskov na znižanje cene storitev, kar pa se očitno ni poznalo pri uspehu družbe. Z enakimi težavami se verjetno sooča tudi letos, a je družba glede na lansko rast dobička verjetno pripravljena na znižanje cen storitev. Lastniki pravijo, daje Sintal zanje neprecenljiv, njegova finančna vrednost, kot smo jo ocenili, pa se jim zdi nerealna, čeprav zanje ni bistvena, dodajajo, saj podjetje ni naprodaj. (8) Družina Šefe 5D_|_3mioEUR Gabrijel Rejc in njegova hči Petra sta solastnika skupine podjetij Efaflex, ki proizvajajo hitro tekoča vrata (dvižna rolo vrata). Bila sta presenečenje naše lanske lestvice, potem ko smo razkrili, da sta v Nemčiji ustvarila multinacionalko. Po naših izračunih sta skupaj posredno ali neposredno lastnika polovice matične družbe v Nemčiji, v slovenski hčerinski družbi pa je njun delež 60-odstoten. Lastnika drugega dela Efaflexa sta Manfred in Christopher Sevsen. Skupina ima sedež v Nemčiji in hčerinske družbe v Sloveniji, na Češkem in Poljskem. Podružnice ima še v Avstriji, Belgiji, Nemčiji, Veliki Britaniji in na Nizozemskem. Največja je matična družba v Nemčiji, za katero pa je težko dobiti tekoče podatke, zato smo upoštevali bilance za leto 2008 in predvideti, da je bil padec prodaje lani nekoliko manjši kot v Sloveniji (gospodarski padec v Nemčiji je bil bistveno manjši). Slovenski hčerinski družbi, ki v svojih rezultatih vključuje tudi odvisno družbo na Češkem, so lani prihodki od prodaje zdrsnili kar za četrtino, vendar je padec prodaje razmeroma malo vplival na dobiček družbe, nabralo se ga je za 1,2 milijona evrov. Stovensko-češki del skupine Efaflex seje na manjšo prodajo prilagodit z zmanjšanjem zadolženosti in zalog. Enako smo predvideli tudi za družbo v Nemčiji, le da smo vračunali 15-odstotni padec prodaje. Od proizvodnih družb je po naših podatkih lani izgubo ustvarila le družba na Poljskem, ki pa je veliko manjša od slovenske in nemške. Gabrijel in Petra Rejc ocene nista komentirala. Njuno podjetniško zgodbo si lahko preberete na http://www.finance.si/262204. (9) Arion Habestor 47 mio EUR Malo je manjkalo, pa bi Arionu Habestorju močno podcenili vrednost skupine njegovih podjetij pod imenom Armeton, ki se ukvarjajo z izdelovanjem specializiranih betonskih uteži za pralne in pomivalne stroje ter štedilnike. Razlog: konsolidirani izkazi slovenskega dela skupine ne vključujejo podatkov o poslovanju proizvodnih podjetij na Poljskem in v Mehiki, ki so v zadnjih letih nosile prapor internacionalizacije podjetja, saj je Habestor neposredni lastnik podjetij, ne pa prek svoje slovenske družbe Armeton. Presenečen nad nizko oceno nam je Arion Habestor posredoval podatke o celotni skupini, ki bo letos po njegovih ocenah ustvarila 31,5 milijona evrov prihodkov od prodaje, 5,3 milijona evrov kosmatega denarnega toka in 3,5 milijona evrov čistega dobička. Pa tudi to še ne zajema celotne skupine, saj so srce razvoja in ključni kadri skupine v družbi GSB Globalni strateški biro. Ta je sicer v lasti družbe Habestor, ki je ravno tako v lasti Ariona Habestorja, in ne družb pod imenom Armeton. Kljub temu je GSB lani ustvaril dobrih pet milijonov evrov prihodkov, 2,1 milijona evrov kosmatega denarnega toka in 1,6 milijona evrov čistega dobička. Habestor, ki je edini lastnik, ni zavezan k pripravi konsolidacije družbe. Tudi Habestor ni zgolj lastniška lupina, temveč je nosilec življenjskega projekta Ariona Habestorja, in sicer resorta v osrčju Krasa, ki naj bi se imenovat Habestor Resort Village in bi v sozvočju z zaščiteno naravo ponujal apartmajsko vasico na posesti, ki meri 50 tisoč kvadratnih metrov. V oceni smo prek popravka vrednosti kapitala družbe upoštevali tudi nakup zemljišča za resort. Po razkritju dodatnih podatkov se Habestorju zdi naša ocena zdaj zelo visoka. »Je pa to le še en dokaz, da z vsemi našimi podjetji vsako teto bolj uspešno delujemo. Z letom 2008 smo se preusmeriti v intenziven razvoj podjetja Armeton, se usmerili globalno z lokalnimi proizvodnimi obrati in s tem občutno povečali tako prihodke od prodaje kot tržni delež podjetja na evropskem trgu. Brez pomoči žene in ožjih sodelavcev mi vsega tega ne bi uspelo doseči,« pravi Habestor. Več na strani 34. (10) Tomaž Ročnik 4D| ■ mio EUR Tomaž Ročnik je lastnik podjetij Igem in Fraktal Consulting ter solastnik družbe Stroj. Igem ima v lasti ali delni lasti nekaj podjetij s področja gradbeništva in nepremičnin, med drugim tudi družbo SGP Kograd, ki je polovična lastnica PUP Velenje. Drugo skupino podjetij sestavlja Fraktal Consulting, ki ima pod svojim okriljem več deležev podjetij različnih dejavnosti, med drugim pekarska podjetja Klasje Celje, PPS Pekarne Ptuj in Presta. Fraktal Consulting je tudi lastnik 40 odstotkov Stavbar Gradenj in lastnik Stavbarja iz Lendave. Letos pa je prodal tretjinski delež v družbi Hypos Muta in kupil četrtino Term Topolšica. Špekulira se tudi, da je kupec tudi druge četrtine, ki jo je kupil ACH. Tomaž Ročnik, sicer brat članice uprave Probanke Romane Pajenk, je še 77-odstotni lastnik družbe Stroj iz Radelj ob Dravi, v lasti ima tudi skupino Milcom Skupina, Imponio in Fortis 3000. Ročnikovo premoženje se je z menjavami deležev še povečalo, finančna kriza pa nanj, kot kaže, nima večjega vpliva in brez večjih težav obnavlja najeta posojila. Zadolženost se je lani v primerjavi z letom 2008 le malo zmanjšala. Ročnik naše ocene ni komentiral. (U) Ivan Zidar 4lB_|3mio___UII : Najbolje plačani manager in prvi mož SCT je lastnik 75,9 odstotka družbe SCT holding. Tako se namreč od konca preteklega leta imenuje Glotis, družba, s katero je management SCT-ja leta 2006 izvedel prevzem tega gradbenega podjetja, SCT holding ima v lasti okoli 60 odstotkov SCT-ja, poleg Zidarja sta njegova lastnika še Aleksander Meze in Janez Jarnnik, ki imata vsak po 12 odstotkov družbe. Lani so skupini SCT holding pričakovano upadli prihodki od prodaje, in sicer za petino. Skupina je tudi ustvarila več kot deset milijonov evrov izgube, vendar je večina odpadla na manjšinska lastnika, SCT je lani močno povečal vrednost svojih nepremičnin in na tak način skoraj potrojil vrednost lastniškega kapitala. Zadolženost skupine se lani ni bistveno spremenila, jim je pa uspelo nekoliko zmanjšati poslovne obveznosti. Kratkoročnih je sicer še vedno skoraj dvakrat več kot ima družba poslovnih terjatev, kar nakazuje, da se SCT še ni izvil iz precejšnjih finančnih težav. V naših izračunih smo upoštevali, da bo SCT letos posloval približno enako kot lani. Družba se sicer dogovarja za posle na tujem, največji se ji jih obeta v Libiji, vendar ti še lep čas ne bodo prinesli vidnega rezultata. Uspeh Zidarjevega gradbenega imperija je tako v veliki meri še vedno odvisen od državnih naročil. Lani je skupina od 369 milijonov evrov prihodkov od prodaje kar 303 milijone evrov ustvarila v Sloveniji, veliko večino pri nizkih gradnjah, se pravi pri projektih, katerih vlagatelji so državni organi ali državna podjetja. Zidar, ki je pred kratkim stopil pred sodišče zaradi afere Čista topata, vrednotenja svojega premoženja ni komentiral. (12) Stanko Polanič 41,7 mio EUR Lani smo pri oceni premoženja Stanka Polaniča upoštevali njegove informacije o poslabšanju tekočega poslovanja Intering Holdinga, prek katerega so bile v takšni aU drugačni sestavi nadzirani SGP Pomgrad in Skupina Panvita, dve glavni poslovni skupini njegovega imperija. Zato je sprememba ocene manjša, kot bi bila sicer, če bi se zanašali zgolj na finančne izkaze iz leta 2008. Vrednost premoženja Polaniča ocenjujemo na 41,7 milijona evrov, kar je okroglo petino manj kot lani. Ocena je izdelana nekoliko drugače kot lani, saj je prišlo do spremembe v konsolidaciji skupine družb, ki so pod nadzorom Intering Holdinga. Tega sicer nadzirajo prek gibraltarske družbe P&S Investments, katere 50-odstotni lastnik je Stanko Polanič in očitno je njegova beseda, čeprav ima dva enakovredna družbenika, zadnja. Zakaj? Polanič je namreč delež v družbi Regal, ki lastniško obvladuje celotno mrežo družb, ki se predstavlja pod imenom Skupina Panvita, z Intering Holdinga prenesel na družbo Hakl & Hakt, ki je v lasti Borisa in Uroša Hakla, vendar je Polanič sam javno potrdit, da obstaja opcijska pogodba za nakup. Dodatno dejstvo, daje predsednica upravnega odbora Skupine Panvita, ki je jedro skupine Regal, Valerija Hakl Polanič, predsednik uprave pa je postal Polaničev sin Peter, ne zahteva dodatnih pojasnjevanj glede povezav med starimi in novimi lastniki. Zaradi omenjenih dejstev smo se odločili, da letos pripišemo celotno lastništvo skupine Regal in s tem Skupine Panvita le Stanku Polaniču, medtem ko si lastništvo skupine Intering Holding deli z dolgoletnima partnerjema Jožefom Horvatom in Antonom Ravničem. Oceno smo izdelali na podlagi konsolidiranih izkazov Intering Holdinga in Regala, pri čemer smo izločili vse manjšinske vplive, ki so dokaj opazni z diskonti. Sicer sta tako SGP Pomgrad kot skupina Panvita imela opazen upad obsega poslovanja. Polanič pravi, da komentarja na oceno premoženja nima, ker ne pozna metodologije vrednotenja. Njegovo podjetniško zgodbo si lahko preberete na http://www. finanoe.si/262209. (13) BahtiarBairo¥ič 3B_|5mioEUR Skupina družb, ki delujejo pod imenom Sportina, je lani imela težko leto, in čeprav so se vsaj v družbi Sportina Group v Sloveniji nekoliko povečali prihodki, pa se je dobičkonosnost zlomila. Čeprav je za celotno skupino na voljo zelo malo podatkov, smo temu prilagodili naše ocene poslovanja za celo skupino, ki temeljijo na ocenjenih čistih prihodkih, ki so izračunani na podlagi kosmatih prihodkov, objavljenih za pretekla leta na spletni strani Sportine. Hkrati se je izkazalo, da Bajrovičeva širitev poslovanja v lastništvo in upravljanje dela hotelov na Bledu in okolici ni prinesla pozitivnih učinkov v smislu denarnega toka v tolikšni meri, da bi bil ustvarjen dobiček od te naložbe, razen tega, da je skupina družb Condor Real lahko financirana z bančnimi posojili, ker bankirji očitno ocenjujejo, da so nepremičnine v bilanci zadostno zagotovilo za poplačilo. Temu ustrezno se je zmanjšala naša ocena vrednosti premoženja za dobro četrtino, na 38,5 milijona evrov. Bajrovič meni, da je naša lestvica morda zavajajoča, »ker si bralci podjetnike pogosto predstavljajo kot ljudi, ki hlastajo za osebnim premoženjem. Moje vodilo pri poslovanju ni bito nikoli ustvarjati osebnega premoženja, temveč zgraditi močno Sportino, ki bo lahko na naš trg pripeljala priznane blagovne znamke iz sveta oblačit in obutve. Višine premoženja zato ne bom komentirat, ker v tem kontekstu ni relevantna. Za mene so pomembni samo dosežki podjetja, ki sem ga ustvarit.« Njegovo podjetniško zgodbo si lahko preberete na http://www. finance.si/209009. (14) Joc Pečečnik 36_|BmioEUR Za Jocom Pečečnikom zagotovo ni lahko obdobje. Po prodaji svojega polovičnega deleža v družbi Elektronček, ki izdeluje visokokakovostne elektronske igralne avtomate avstralski družbi Aristocrat Leisure, seje zdelo, da se dinamičnemu podjetniku odpirajo številne možnosti. Nekaj let pozneje je jasno, da je bila ljubezen do nogometa močnejša od pripravljenosti okolja, da bi delilo njegovo vizijo ureditve bežigrajskega stadiona, za nameček pa je gospodarska kriza v letu 2009 močno potolkla povpraševanje na tradicionalno močnih trgih za Elektrončkove igralne aparate. Tako je družba ob ostrem upadu prihodkov imela celo izgubo 1,7 milijona evrov. Vendar je Pečečnik kot pravi podjetniški maček pristal na nogah in to izkoristil, da je od Avstralcev letos kupil nazaj delež za okoli 12 milijonov evrov, kar je manj kot tretjina kupnine, ki naj bi jo prejel ob prodaji. Ob dodatnem vrednotenju licence za širitev dejavnosti v Nevado, predpostavki, daje ta odkup deleža Aristocrata za del kupnine zastavil svoj delež v podjetju, in okrevanju gospodarstva smo njegovo premoženje ocenili na 36,8 milijona evrov oziroma dobrih 40 odstotkov niže kot lani. Nadaljevanje na strani 38. Pečečnik, kot pravi, našo oceno težko komentira, »ker ne poznam metode, kako ste prišli do teh številk. Vaša pravica je, da to ocenjujete po svoje in to objavljate, mi pa, da to gledamo. Glede na to, da so GSA, d. o. o„ BSP, d. o. o„ in Etektronček, d, d„ slovenske družbe, bi bilo morda za začetek pametno sešteti vsaj kapital.« V pojasnilo Pečečniku in bralcem, pri vrednotenju ne seštevamo le kapitala, temveč je metodologija bistveno bolj kompleksna. Njegovo podjetniško zgodbo si lahko preberete na http://www.finance.si/208694 http://www.finance.si/192438 (15) Vladimir Puklavec 36^2 mio EUR ;. Vladimir Puklavec nam je v oči padel ob prevzemu vinskih kleti v Ljutomeru in Ormožu, čeprav je večino svojega premoženja ustvaril v Nemčiji, kjerje pomemben lastnik nemških družb TGE Gas Engineering in TGE Marine Gas Engineering. Prva se ukvarja z gradnjo plinskih terminalov in procesnih naprav, druga pa z opremljanjem tankerjev za tekoče pline. Pri vrednotenju smo se oprli na transakcije z delnicami obeh podjetij. Kitajska družba CIMC je v drugi polovici leta 2008 za 60 odstotkov družbe TGE Gas Engineering plačala 30 milijonov evrov, kar celotno družbo vrednoti na 50 milijonov evrov. Hkrati je skupina managerjev s Puklavcem na čelu in angleško investicijsko družbo Caledonia Investments konec lanskega leta z odkupi prostih delnic drugo družbo TGE Marine Gas Engineering umaknila z londonske borze. Njihova ponudba za prevzem je takrat celotno družbo prav tako vrednotila na 50 milijonov evrov. Delež Puklavca v družbi TGE Gas Engineering prek podjetja Gasfin (v njem so zbrani managerji, Puklavčev lastniški delež pa je 50,01-odstoten) znaša 20,04 odstotka, v družbi TGE Marine Gas Engineering pa 23,75 odstotka. Iz tega izhaja, da je vrednost premoženja Vladimirja Puklavca iz naslova lastništva v obeh družbah 22 milijonov evrov. K temu smo prišteli tudi kupnino za prevzem vinskih kleti v Prtekiji, ki je po naših izračunih stala 11 milijonov evrov, in vse skupaj revalorizirali na današnjo vrednost, Puklavec naše ocene ni želel komentirati.Več na strani 40. (16) Franc Riemer ■P ______ _|9 mio EUR Ime Franca Rimerja se je v medijih že nekajkrat pojavilo ob poročanju o raznih sumljivih poslih. Eden takšnih je bil tudi njegov nakup polovičnega deleža črnogorskega rudnika svinca in cinka, prek katerega naj bi se (z dokazi naj bi razpolagal častnik Dnevnik) nazaj k Riemerju prelito štiri milijone evrov. Podjetnik iz Slovenskih Konjic je sicer že dolgo časa znan po svojem razkošnem življenju, katerega sestavni del je zbir ateljska strast do umetniških del in prestižnih avtomobilov. Uradno je pravi bogataš postal šele predlani, ko je za 25 milijonov evrov prodal večinski delež v surovinsko-predelovalnem podjetju Koto. A denarja mu ni primanjkovalo niti pred tem. Nekdanja družba Riemer, ki seje ukvarjala s splošnimi gradbenimi deli in težko mehanizacijo, je na primer opravljata zelo donosna deta na deponiji premoga v Termoelektrarni Šoštanj. Njena naslednica je gradbeno podjetje Gradir, ki prav tako posoja težko gradbeno mehanizacijo. Zaradi boljšega lanskega poslovanja smo jo letos ocenili na dobre tri milijone evrov, še vedno pa večina ocenjenega premoženja izvira iz omenjenega štirimilijonskega nakazila in kupnine za Koto. Riemer našega vrednotenja ni komentiral. (") Bari Irt lesna Južna 31_|4mioEUR Del celotne zgodbe, kako sta Dari in Vesna Južna, ki se še vedno visoko uvrščata na naši lestvici, prišla do premoženja, naj bi razkril tudi predkazenski postopek kriminalistov v zvezi s sumi o zlorabi položaja in pranja denarja Darija Južne. Časnik Dnevnik je poročal, da kriminalisti sumijo, da naj bi Južna s fiktivnimi svetovalnimi posli prek podjetja CGP med letoma 2004 in 2006 na svoji družbi v Liechtensteinu prelil okoli 4,5 milijona evrov, ki naj bi jih pozneje porabil za utrjevanje svojega lastniškega omrežja. Daje prav Južna lastnik dveh podjetij iz Liechtensteina, kamor se je stekal denar iz CGP, je liechtensteinskim oblastem po Dnevnikovih informacijah potrdil uradni skrbnik teh podjetij Erich Sprenger. Spomnimo, dajev preteklosti Južna vseskozi zanikal lastništvo v Admark Trustu in Confinvestu, ki sta bila pomembna gradnika imperija zakoncev Južna, Sicer pa sta se obe liechtensteinski družbi do danes znebili prav vseh naložb v delnice slovenskih podjetij, kupci teh pa so bila vedno podjetja, ki jih posredno obvladujeta zakonca Južna prek družbe Perspektiva FT, Perspektiva FT je večinska in skupaj s preostalimi povezanimi podjetji 90-odstotna lastnica Vizije Holdinga in Vizije Holdinga Ena, ki sta pomembna stebra poslovnega imperija zakoncev Južna, saj sta lastnika vrste uspešnih dolenjskih podjetij: Lisce, IGM Strešnikov, gradbenega podjetja CGP, VGP Novo mesto ter Tiskarne Novo mesto. Poleg vrednosti, ki izhaja iz njihovega poslovanja, imajo omenjene družbe zopet naložbe v druge največje slovenske družbe, kot so Luka Koper, Petrol, Telekom ali Krka, ali pa v svoje obvladujoče družbe, s čimer se lastništvo zakoncev Južna le še utrjuje. Pri oceni vrednosti smo upoštevali vrednost omenjenih petih podjetij, ki skupaj znese 82 milijonov evrov, k temu smo dodali še portfeljske naložbe podjetij v delnice slovenskih borznih družb, odšteli dolgove in prišli do čiste vrednosti premoženja, kije dobrih 31 milijonov evrov. To je občutno manj kot lani, za kar pa so predvsem krivi strmoglavljeni tečaji borznih družb, katerih pomembne lastnice so družbe Darija in Vesne Južna. Zakonca našega vrednotenja nista komentirala, njuno zgodbo, kako sta ustvarila premoženje, lahko preberete na http://www.finance.si/208747. (M) Peter Tevž 3D_|BmioEUR Nekdanji predsednik uprave Telekoma Slovenije je s svojim podjetjem G - M S M stoodstotni lastnik družbe Radeče papir. G - M & M je proizvajalec in zastopnik blagovne znamke električnih orodij, med drugim tudi Black & Deokerja, podjetje pa ima hčerinske družbe na Hrvaškem, v Srbiji in v Makedoniji. Družba Radeče papir izdeluje papir ter osebne dokumente in listine (diplome, spričevala...) ter kreditne kartice in telefonske kartice. G - M & M so se prihodki od prodaje lani skoraj prepoloviti, a je kljub temu ohranil minimalni dobiček. Zato pa je veliko bolje posloval Radeče Papir. Prihodki so sicer padli za šest odstotkov, toda družba je ustvarila skoraj tri milijone evrov čistega dobička, ki je bil ustvarjen, kot je razvidno iz skopega letnega poročila, z varčevanjem pri stroških materiala in prilagajanjem zalog. Celotni skupini so se prihodki lani zmanjšali za 13 odstotkov, na 61 milijonov evrov, a je, kot rečeno, skupina ustvarila tri milijone evrov čistega dobička, medtem ko je bil leto pred tem dobiček le sto tisoč evrov. V zadnjem letu je družba precej vlagala, jeseni so zagnati tudi nov delovni stroj, s katerim bodo lahko izdelovali papir za tiskanje denarja. Tevž je vrednost naložbe ocenil na 17,8 milijona evrov. Naložba bo omogočila več kot potrojene proizvodne zmogljivosti, za tretjino se bo zmanjšala tudi poraba energije, močno pa se bodo znižali tudi drugi proizvodni stroški. Debitant na naši lestvici naše ocene svojega premoženja ni komentiral. (19) Družina Vuk 30,1 mi. EUR Roman in Miran Vuk (na sliki) sta vsak polovična lastnika RMV Holdinga, skupine, ki se ukvarja z varjenjem, gradnjo cevovodov, montažnimi deli in inženiringom. Ima dve odvisni podjetji, eno opravlja omenjene dejavnosti, in to zelo uspešno, v drugi pa so oddeljene lastne nepremičnine. Vrednost premoženja družine smo ocenjevali tako, da smo ovrednotiti obe odvisni podjetji, nato pa kapital holdinške družbe glede na knjigovodska stanja naložb in dolgove. K temu smo prišteli tudi ocenjeno vrednost družbe DNV, družbo za montažo strojnih instalacij, ki sicer ni del holdinga, je pa prav tako v družinski lasti. Čisto vrednost RMV Holdinga smo ocenili na 24 milijonov evrov, preostalo smo pripisali vrednosti družbe DNV. Družba RM Vuk, ki je operativni del holdinga, je lani imela 17 milijonov evrov prihodkov in kar 3,2 milijona evrov čistega dobička. Družba DNV je ob 3,7 milijona evrov prihodkov uspela zadržati dobrega pot milijona čistega dobička. »V Managerju premoženje RM Vuk Holdinga ocenjujete na 30 milijonov evrov. Če mi poveste, kje ga lahko prodam za 30 milijonov evrov in mi to uspe, vam takoj podarim 15 milijonov evrov. Druga polovica pa bi mi zadostovala, da bi takoj nehal delati,« je Vuk komentiral našo oceno. Več na strani 66. (20) Frane Fretih 2B_,4 miDEUR Naša ocena vrednosti premoženja Franca Freliha se je zmanjšala za slabo petino, na 28,4 milijona evrov. Nižja vrednost odraža predvsem nižje vrednosti obsega poslovanja v družbi Plasta, ki izdeluje polietilenske folije, vreče in vrečke. Podjetje je lani v primerjavi s predlani zabeležilo upad prihodkov za dobrih 11 odstotkov, na okroglih 40 milijonov evrov. Nekoliko bolj seje zmanjšal kosmati denarni tok iz poslovanja, in sicer za skoraj 18 odstotkov, na 5,6 milijona evrov, medtem koje čisti izid upadel za slabo tretjino, na 1,3 milijona evrov. Nekoliko bolje se je izkazalo podjetje SEP, ki se usmerja v sisteme za pranje stekel predvsem za avtomobilsko industrijo, katerega solastnik je Fretih, v katerem se je predvsem izboljšala dobičkonosnost poslovanja ob sicer nekoliko nižjem obsegu prihodkov v primerjavi z letom poprej. Ali se Frelih strinja z našo nižjo oceno ali ne, nismo izvedeli. (21) Martin Darte Maric ED_|9mioEUR i Njegovo podjetje Media Publikum, ki ga ima v lasti prek svoje družbe Adventura Medijska Svetovalnica, ki se ukvarja z izvedbo oglaševalskih akcij in zakupom oglaševalskega prostora v medijih, se je lani soočilo z upadom obsega poslovanja, kar sovpada s splošnim stanjem v gospodarstvu, kjer so se oglaševalski kolači ob upadu dobičkov podjetij v celoti krčili. Tako je skupina Adventura lani ustvarila 56,7 milijona evrov čistih prihodkov (petino manj kot leto poprej), 4,4 milijona evrov kosmatega denarnega toka (desetino manj kot leto poprej) in 1,2 milijona evrov čistega izida (60 odstotkov manj kot leto poprej). Krčenje obsega poslovanja je pomenilo prilagoditev ocene vrednosti čistega premoženja navzdol za slabih 30 odstotkov, na 26,9 milijona evrov. Klarič tudi letošnjega vrednotenja ni komentiral. (22) Janez in ¥anila Deželak 25_|DmioEUR Na lestvici se je letos ponovno znašel tudi Janez Deželak z ženo Vando, ki sta poleti leta 2005 ob prodaji podjetja Eurovek postala prava milijonarja. Čeprav je ocenjeno čisto premoženje v primerjavi z lanskim letom ostalo enako, pa seje zaradi zmanjšanja vrednosti premoženja drugih z lestvice uvrstitev zakoncev Deželak izboljšala kar za 13 mest. Pa pojdimo po vrsti. Janez Deželak je do upokojitve leta 2005 vodil škofjeloški Termo (danes Knauf Insulation), prek podjetja Eurovek pa je bil skupaj s svojo ženo Vando tudi njegov četrtinski lastnik. Dežetakova sta za prodajo deleža v Termu Škofja Loka iztržila 29,3 milijona evrov, kupil pa ga je avstrijski Heraklith, ki je kmalu zatem postal del nemškega gradbenega velikana Knauf. Za del kupnine v višini 2,1 milijona evrov je Deželak predlani sicer kupil četrtinski delež Jelovice in ga čez nekaj mesecev prodal. Najdemo ga tudi med lastniki Elektra Maribor, knjigovodska vrednost delnic pa je nekaj manj kot 700 tisoč evrov. Kupnine, predvsem zaradi trditev Deželaka, da je det premoženja izgubil z naložbami (o katerih je govoril, ne vemo), tudi letos nismo revalorizirali, temveč smo kot merodajno vzeli nominalno vrednost kupnine, ki sta jo prejela leta 2005, in jo zmanjšali za plačano dohodnino. Dežetakova našega vrednotenja nista komentirala. (23) Aleksander Jereb 22_|BmioEIIR Gre res verjeti zgodbam, da je finančno izčrpani Aleksander Jereb pod prisilo bank v stiski prodal večinski delež v Kompasu MTS, ki na leto ustvari okroglih pet milijonov evrov denarnega toka, Samu Primožiču zato, da bo ta naredil posel življenja in se poplačal v manj kot enem letu? Družba Auto-Phone, ki je bila večinski lastnik Kompasa MTS, je konec leta 2008 res imela kar za 22 milijonov evrov finančnih obveznosti, vendar od tega te dva milijona evrov do bank, preostalo pa do tretjih oseb, ki so iz kdo bi vedel vedi kakšnega motiva financirali prevzem družbe. Finančne obveznosti družbe so do konca leta po prevzemu družbe Kompas MTS 2009 upadle za 21 milijonov evrov, obveznosti do bank pa poplačane. Hkrati je treba vedeti, da je imela skupina Kompas MTS konec leta 2009 kar 17,5 milijona evrov terjatev (ob polletju letos pa 16,6 milijona evrov) za posojila do tretjih oseb, ki torej niso bila dana nadrejeni družbi neposredno. Zanimivo je tudi pojasnilo v prospektu za prevzem družbe od družbe Proaltia Sama Primožiča, kjerje zapisano, da je družbenik denar za financiranje dobil »na podlagi dobrega imena na nebančnem trgu od osebe, ki ni povezana oseba v smislu 8. člena ZPre-1«. Tudi če predpostavljamo, da je Jereb dejansko izstopil iz lastništva Kompasa MTS, je po naših ocenah brez dvoma prišlo najmanj do prevzema dolga v višini 21 milijonov evrov oziroma zmanjšanja dolga in plačila kupnine v višini 3,8 milijona evrov, od česar so za okrogla dva milijona poplačali dolgove do bank. Naša ocena premoženja Aleksandra Jereba je sestavljena iz seštevka prevzema dolga družbe Auto-phone do neznanih tretjih oseb, za katere ocenjujemo, da so z veliko verjetnostjo povezani z družbenikom, in kupnine, zmanjšane za odplačila dolga do bank v višini 22,8 milijona evrov. Jereb se je komentiranju naše ocene tradicionalno izognil. (24) Darka Zupane _E_2_|3mioEUR j Darko Zupane se je letos prvič znašel na naši lestvici najbogatejših. Vse do nedavnega je bit neposredni lastnik 21 odstotkov Poslovnega sistema Zupane, dokler ta, tako kot Trdnjava Holding, d. d., letos ni bil pripojen k Trdnjavi 1 holding. Ta je se preimenovala v PSZ, d. d„ v njej pa ima Darko Zupane fizično okoli 80-odstotni delež, PSZ ima tako v svojem portfelju kar nekaj naložb, med drugim zastopstvo za Hvundai v Sloveniji in državah nekdanje Jugoslavije, družbo Avto Celje, številna trgovska podjetja, pa tudi hotel. Ker so se družbe preoblikovale in preimenovale letos, smo pri vrednotenju izhajali iz lanskih stanj. Nadaljevanje na strani 44. Poslovanje skupine Poslovni sistem Zupane je bilo lani uspešno, saj je ob 92 milijonih evrov prihodkov ustvarila 1,9 milijona evrov čistega dobička in kar osem milijonov evrov denarnega toka iz poslovanja (EBITDA). Medtem ko smo Poslovni sistem Zupane vrednotili po modelu večkratnikov, smo pri vrednotenju Trdnjave Holdinga izhajali iz tržnih cen, saj so delnice družbe do nedavnega kotirale na Ljubljanski borzi, vse skupaj pa zmanjšali za finančne in poslovne obveznosti družbe PSZ. Novopečeni bogataš našega vrednotenja ni komentiral. (25) J«sie Mermal Zija mio EUR Osebe s prvim možem Jožetom Mermalom na čelu, ki so sodelovale pri managerskem odkupu BTC-ja, nadzirajo pretežno lastništvo malega mesta velikih nakupov prek družb Ajdacom in Invest Point. Ocena vrednosti premoženja družbenikov je odvisna od gibanja najemnin za poslovne prostore in gibanja cen nepremičnin v slovenski prestolnici. Letos smo še nekoliko konservativneje oceniti vrednosti vseh nepremičnin BTC, zato seje to odrazilo v zmanjšanju vrednotenja družbe, predvsem v delu, kjer ugotavljamo prevrednotovalni popravek na pošteno vrednost nepremičnin v portfelju BTC, Da naš pristop korektno pripoznava prenizko knjigovodsko vrednost nepremičnin v bilancah, pa dokazuje cenitev naložbenih nepremičnin. Pooblaščeni ocenjevalec je te ocenit na 192,4 milijona evrov, medtem ko so te v bilancah prikazane po zgolj 89,9 milijona evrov. Mermal naše ocene ni komentiral. (26) Družina Polič 21_,4mioEUR Zgodba o uspehu družine Polič se je začela z ustanovitvijo in poznejšo prodajo televizije Kanal A. Prvi del našega vrednotenja temelji na revalorizaciji prejete kupnine za delež v televiziji Kanal A, ki se je pretila v naložbe, ki ne zajemajo deležev v družbah, vendar nepremičnine in morebitne portfeljske naložbe. Lani, ko so bile cene večine omenjenih oblik premoženja blizu večletnih rekordov, smo se zanesli na oceno, ki nam jo je posredoval sam Polič, Po prodaji deleža v Kanalu A je oče družine Vladimir Polič ustanovil posel za razvoj in izdelovanje elektronskih naprav za merjenje gledanosti medijev, navigacije in drugo, Dejstvo je, da družini Polič ne manjka izumiteljstva in inovativnosti, vendar se rast, ki smo jo pričakovali od družb Pick & Plače in podjetja AGB Lab, katerega lastništvo si delijo z družbo AGB Media Services, v zadnjih letih ni uresničita. Zato smo uporabili za vrednotenje družb bolj konservativne predpostavke. Omenjena vpliva sta vodila v bistveno zmanjšanje naše ocene čiste vrednosti premoženja družine Polič, in sicer kar za dobro polovico, na okroglih 30 milijonov evrov. Kaj o tem menijo Poličevi, nismo izvedeli. (27) Družina Snežič ZDfBmioEUR Pred skoraj tremi leti se je do tedaj javnosti malo znani Rado Snežič znašel v kriminalistični preiskavi zaradi suma utaje davkov. Snežiču in preostalim vodilnim v mariborskem Meltalu je očitana protipravno pridobljena korist v višini osmih milijonov evrov. Prizadet zaradi dogajanja se je Rado Snežič umaknil z vodilnega mesta Mettala, ki ga je prepustil sinu Iztoku, podjetje pa prodal neznani ciprski družbi Barzio Holding. Ker menimo, da za njo še vedno stojijo Snežičevi (prodaja v času, ko nad podjetjem visijo potencialne obveznosti iz naslova ovadb, je zelo malo verjetna), so se znova znašli na naši lestvici. Osnovna dejavnost Mettala, ki zaposluje okoli 80 ljudi, je odkup, reciklaža in prodaja odpadnih kovin, poleg tega Snežičevi poslujejo tudi prek podjetja Mettal - Rado Snežič, ki oddaja poslovne nepremičnine v najem (stavba Hidromontaže v Mariboru). Lani so čisti prihodki Mettala upadli že drugo leto po vrsti, s slabih 83 milijonov evrov na zgolj 46 milijonov evrov, a se je čista vrednost več kot ohranila zaradi dobička v višini 1,2 milijona evrov. Predlani je družba imela milijon evrov izgube. Vrednost Mettala - Rado Snežič smo ocenili na 4,5 milijona evrov, na pol milijona evrov pa tudi družbe Mettala v Srbiji, na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini, ki poslujejo z izgubo. Rado Snežič ne skriva, da ima na Floridi, kjer trenutno prebiva, tudi dve vili na dobri lokaciji, vendar ker menimo, da gre za osebno premoženje, njuni vrednosti nismo upoštevali v oceni. Njegovega komentarja naše ocene nam ni uspelo dobiti. (28) Izidor Krivec CU_|7niioEUR Direktor Celjskih mesnin Izidor Krivec je lani še povečal svoj delež v podjetju, ki ga vodi, tako da je zdaj že več kot 90-odstotni lastnik. Ostane mu le še zadnji korak prevzema, to je iztismalih delničarjev. Managerski prevzem družbe je Krivec izpeljal z družbo Amur, ki je v njegovi lasti. Celjske mesnine so lani še povečale prihodke od prodaje, vendar je družbi za kar 80 odstotkov zdrsnil čisti dobiček. Ob 58 milijonih evrov prihodkov od prodaje je skupna Celjske mesnine lani ustvarila dva milijona evrov čistega dobička. Poleg Celjskih mesnin skupino sestavlja še vinarsko-sadjarsko podjetje Radgonske Gorice, v katerem imajo Celjske mesnine posredno okoli 55-odstotni lastniški delež. Krivec ima v družbi Amur Inženiring že za skoraj 11 milijonov evrov posojila, lani se je zadolženost povečala še za milijon evrov. Vsa posojila so kratkoročna in za njih, kot kaže, jamčijo Celjske mesnine, saj ima Amur Inženiring izkazano negativno vrednost kapitala. Ta je deloma posledica, da Krivec ves dobiček Celjskih mesnin ohranja v družbi, Amur Inženiring pa svojo naložbo vrednoti kot dolgoročno finančno naložbo po nabavni vrednosti. Tudi pri Krivcu smo naleteli na molk. (29) Brusna Breznih ZDjDmioEUR Ana in Maja Breznik sta lastnici mariborskega podjetja Fibmarkt, katerega glavna dejavnost je izdelava železnih konstrukcij, namenjenih predvsem za gradbeništvo. Poleg tega je Fibmarkt tudi večinski lastnik družbe Inkos iz Krmelja, ki prav tako izdeluje posebne kovinske konstrukcije, od transportne opreme do opreme za hidroelektrarne in ladijskih krmil. Fibmarkt je lani od Siemensa (ta je v Sloveniji ukinil dejavnost) prevzel prostore na Teznem pri Mariboru, kjerje ustanovil podružnico družbe. Skupina je lani močno občutila gospodarsko krizo, saj so prihodki od prodaje padli za več kot četrtino in dosegli 20 milijonov evrov. Vendar se je družba dobro prilagodila manjši aktivnosti, tako da je dobiček skupine padel sorazmerno s prihodki in lani dosegel 1,7 milijona evrov. Družba je za letošnje leto načrtovala boljši rezultat kot lani in rast prodaje ter dobička za okoli petino, našega vrednotenja pa niso komentirali. (29) Snjiina Anderlič ZD_|DmioEUR Kranjski investicijski družbi (KID) Jožeta Anderliča in njegove družine je lani sicer uspelo premagati še zadnjo oviro pri pridobivanju dovoljenj za rušitev starega Kotizeja, kjer naj bi zrasla koncertna in operna dvorana na 84 tisoč kvadratnih metrih, družbo pa naj bi ji delal stanovanjski in poslovni stolp z do 18 etažami, stanovanjska vila in trgovski objekt. A časi za tako velike projekte očitno še niso zreli. Rušitev se še ni začela, tudi gradbena dovoljenja še niso priskrbljena. Tako bo 180-milijonski projekt, ki bo zagotovo diamant v kroni Jožeta Anderliča, morat še nekoliko počakati. V tem času pa KID vse bolj kraljuje nad parkirnimi zmogljivostmi predvsem okoli vedno prenatrpanega območja kliničnega centra. Kmalu naj bi bila dokončana 15 milijonov evrov vredna investicija v garažno hišo Meksiko, ki bo parkirne zmogljivosti KID (ta ima poleg garažne hiše Trdina v središču mesta še garažne hiše Šentpeter, Kapitelj in Vila Urbana, vse tri v neposredni bližini UKC) podvojila. Naložba bo gotovo pripomogla k večji dobičkonosnosti, ki jo je močno načela gospodarska kriza. Poleg 37 milijonov evrov prihodkov, kar je kar za 41 odstotkov manj kot predlani, je skupina KID prigospodarila zgolj 766 tisoč evrov čistega dobička, torej le četrtino predlanskega. Slabši poslovni rezultati so se odrazili tudi v čisti vrednosti premoženja Jožeta Anderliča, hčere Barbare in sina Uroša, ki so družno lastniki KID. Ta je tako več kot prepolovljena glede na lani, kaj o tem menijo Anderličevi, pa nismo izvedeli. Njegovo podjetniško zgodbo preberite na http://www.finance.si/216977. (31) Igor Airap©¥ič ZD_|5mioEUR Igor Akrapovič v Ivančni Gorici izdeluje in pod lastno blagovno znamko prodaja izpušne cevi za motocikle. Podjetje Akrapovič ima ta trenutek 430 zaposlenih, kar je približno deset več kot lani. Na trgu dodatne opreme za športne motocikle, ki je njihov najpomembnejši, imajo v nekaterih segmentih tudi več kot 30-odstotni svetovni tržni delež. Čeprav je trg upadel za tretjino, se je prodaja skupini Akrapovič lani zmanjšala le za 2,2 odstotka, na 31,2 milijona evrov. Kljub temu je ocena čiste vrednosti premoženja močno zanihala navzdol. Težava je predvsem dobičkonosnost prihodkov. Lani je bilo čistega dobička, če izvzamemo prevrednotenje naložbe krovne družbe Akrapovič skupina, d. d., v odvisno družbo Akrapovič, d. d., le še 200 tisoč evrov, predlani še 1,4 milijona evrov. Majhen dobiček gre pripisati vlaganjem v livarno in proizvodnjo izpušnih sistemov za avtomobilsko industrijo, ki še ne dajejo pravih rezultatov. Prodaja naj bi bila letos večja za okoli 15 odstotkov, kar je tudi posledica reorganizacije podjetja, večjega čistega dobička pa še ni pričakovati. Lani je tudi sama Akrapovič skupina (lastnik je Igor Akrapovič), svoj 95,6-odstotni delež v Akrapoviču, d. d„ prevrednotila z 95 milijona evrov na 70,8 milijona evrov. Naša ocena se torej zdi zelo konservativna, a je posledica večje negotovosti na kapitalskih trgih in dejstva, da naši modeli vrednotenja zaradi razpoložljivosti informacij temeljijo na trenutnih kazalnikih poslovanja. Ko smo Akrapoviča prosili za komentar ocene, so nam iz podjetja sporočili, da so ob zaključku letošnje motoristične sezone, v kateri so osvojili osem naslovov svetovnih prvakov v različnih zvrsteh motošporta, sredi sezone različnih sejemskih prireditev, kar zahteva osredotočeno, natančno in odgovorno delo. Poleg tega so v družbi v fazi reorganizacije, zato vrednotenja ne morejo komentirati. (32) Zlath© in ¥era Sraka 20_|4mioEUR Zakonca Sraka sta lastnika skupine gradbenih podjetij Energoplan, ki ima hčerinske družbe na Hrvaškem, v Srbiji, BiH, Črni gori, podružnico pa tudi v Rusiji. Energoplan je neposredni 37,5odstotni lastnik Grepa, posredno pa ima še 12,5 odstotka te družbe, ki gradi športno-trgovski kompleks Stožice, Kljub krizi so prihodki skupine lani upadli le za 1,5 odstotka, na 79,4 milijona evrov. Padec prihodkov doma za 17 odstotkov je Energoplan nadomestil z 78-odstotno rastjo na tujih trgih, dobiček iz poslovanja pa se je povečal za 50 odstotkov, na več kot pet milijonov evrov. Vendar težava družbe ostajajo neizpolnjene poslovne in finančne obveznosti, saj ima skupina poleg več kot 131 milijonov evrov premoženja manj kot 11 milijonov evrov lastnega kapitala. Kaj o naši oceni menita zakonca Sraka, nismo izvedeli, t 33 ) Zetjko MikUč in Katar ina Taiiasi|e¥ie ZD_|3mioEUR Željko Miklič je prek podjetja Galop, ki je v lasti njega in njegove matere, veljal za najskrivnostnejšega izmed treh (tretjinskih) lastnikov medijske skupine Salomon, v kateri sta imela na začetku 21. stoletja velik vpliv še Martin Odlazek (prek podjetja Algas) in Lenart Skok (prek podjetja Skok). Ko je leta 2007 skupina Salomon vključevala že Salomonov oglasnik, Ekipo, Dolenjski Ust, številne radijske postaje z RGL na čelu in celo tiskarno Set, se je Lenart Skok odločil prodati svoj delež skupini Krater Martina Odlazka. Kljub nasprotovanju Mikliča je na koncu tudi on te privolil v izstop iz Salomona. Od takrat ga v poslovnem svetu nismo več zasledili. Vse do lanskega leta, ko se je v družbi liana zgodilo osupljivo prevrednotenje finančnih naložb, zaradi česar se je kapital te družbe s 165 tisoč evrov povečal na 89,3 milijona evrov. Podatkov o tej družbi, ki nima zaposlenih, ukvarjala pa naj bi se s finančnim in poslovnim svetovanjem, ni, prav tako ni razvidno, kaj naj bi sestavljalo prevrednotene finančne naložbe te družbe. Je pa sestava lastništva zelo zanimiva. Tretjinski lastnik je ljubljanski Taxgroup bratov Šešok, tretjinski lastnik je srbski državljan Vukajlo Lainovič, tretjinski pa podjetje Galop, ki je v skupni lasti Mikliča in njegove matere Katarine Tanasijevič. Čisto vrednost kapitala Galopa smo ocenili tako, da smo na kapital liane pripisali 25-odstotni diskont (ker gre za nejavno družbo), prevrednotili naložbe Galopa in odšteli njegove dolgove. Okoli sto tisoč evrov premoženja izhaja tudi iz petinskega lastništva Galopa v nepremičninski družbi Cupola. Njunega komentarja ocene nam ni uspelo dobiti, (34) Anten m Verica Šenh ZDflmioEUR Družina Šenk vodi podjetje Inotherm, ki se je iz proizvajalca termoizolacijskega funkcijskega in dekorativega stekla razvilo v proizvajalca aluminijastih vrat Prodajni program vhodnih vrat iz aluminija je bil na začetku izrazito usmerjen na trge zahodne Evrope, predvsem Nemčije, Avstrije in Švice, Danes podjetje sodi med največje ponudnike vhodnih vrat iz aluminija višjega cenovnega razreda v Evropi, Kljub krizi je družba lani povečala prihodke od prodaje za 18 odstotkov, na več kot 22 milijonov evrov, čisti dobiček družbe pa je poskočil za 74 odstotkov, na 3,8 milijona evrov. Letos načrtujejo rast prodaje kar za petino. Kaj menita Šenkova o naši oceni, s katero so se letos prvič uvrstili na lestvico sto najbogatejših Slovencev, ostaja skrivnost. (35) Marjan In Manj& Bevk 19^5 mio EUR Zakonca Bevk sta lastnika družbe Bemit, ki je krovna družba skupine sedmih podjetij z okoli 350 zaposlenimi. V skupino sodijo trgovska družba Merit international, v okviru katere so Baby center (z Arielom in podružnico v Beogradu), Mimaja in Toko (trgovski del nekdanjega podjetja usnjenih izdelkov). Drugi del skupine je družba Bekra nepremičnine, na katero je Marjan Bevk prenesel nepremičnine preostalih podjetij. Skupina je lani ustvarila 46 milijonov evrov prihodkov od prodaje, kar je šest odstotkov manj kot teto pred tem. Vendar padec ni imel vpliva na dobiček družbe, nasprotno, ta se je povečal kar za 75 odstotkov in dosegel 1,7 milijona evrov. Bevk tako kot lani meni, da smo pravilno ocenili vrednost podjetij. (35) Janez ftezman 19_|5mioEUR Ocena premoženja Janeza Rozmana temelji na lastniškem deležu skupine Ilirija. Ta seje lani soočala z različnimi trendi pri prodaji izdelkov, ki obsegajo predvsem kozmetične izdelke, izdelke za osebno nego in vsakdanjo rabo ter druge kemične izdelke, kot denimo izdelava sveč. Lani so se prihodki od prodaje skupine zmanjšali za 8.7 odstotka, na 26,5 milijona evrov, pri čemer so se prihodki na domačem trgu povečali za deset odstotkov, medtem ko so se prihodki na tujem trgu zmanjšali kar za slabo četrtino. Družba se zadnje teto pospešeno usmerja na povečanje navzočnosti na ruskem trgu. Omenjeni prodajni trendi so vodili v zmanjšanje kosmatega denarnega toka za slabih 18 odstotkov, na 2.8 milijona evrov, medtem ko se je čisti izid na podlagi pozitivnih učinkov finančnega poslovanja celo okrepil za 40 odstotkov, na 0,7 milijona evrov. Kljub temu se je naša ocena na podlagi trendov iz poslovanja pred finančnimi učinki zmanjšala za U odstotkov, na 19,5 milijona evrov. Tako kot večina tudi Rozman ni komentiral naše ocene. (35) Zvone Taljat 19j5mioEUR Zvonetu Taljatu in Deanu Čendaku se je ob prodaji Lesnine avstrijskemu trgovcu s pohištvom XXXLutz verjetno odvalil kamen od srca. Če gre verjeti zapisom v medijih, so Publikum Trezor (ta sodi v skupino Publikum Holdinga, v kateri imata Zvone Taljat in Dean Čendak vsak po 50-odstotni delež) in management Lesnine skupaj za Lesnino iztržili od 150 do 200 milijonov evrov. To bi pomenilo, da je Publikum Trezor po poplačilu finančnih dolgov dobil vsaj povrnjen svoj kapitalski vložek, ki je štel zajetnih 29,6 milijona evrov. Tako sta se skupaj z Zvonetom Tatjatom, solastnikom Publikum Holdinga, izognila usodi nekaterih kolegov iz finančne industrije. Tako kot lani smo se odločili, da bomo pri vrednotenju njegovega premoženja izhajali iz knjigovodske vrednosti družb v skupini, saj je zaradi raznovrstnosti naložb in pomanjkanja informacij o njih nemogoče vrednotiti posamezne dele holdinga. Posebnega vrednotenja borznoposredniške in spremljevalnih dejavnosti skupine Publikum nismo opravili tudi zato, ker te še vedno poslujejo tekoče negativno, nadaljnja usoda skupine Alta, v katero so se povezali z borznoposredniško hišo Medvešek Pušnik in Potezo, pa še ni povsem znana. Zvone Taljat je imel ob letošnjem polletju v lasti tudi za 2,9 milijona evrov delnic Petrola in NKBM. Taljat naše ocene ni komentiral. (38) Družina 6antar !__L9_|___LmiaEUR Matjaž Gantar, predsednik upravnega odbora KD 2010 Group, je svoje premoženje začel graditi v času privatizacijskih certifikatov, tvegal tudi sam in kupil skoraj desetino DZU ter postal največji posamični delničar. Postavil je skupino KD (KD kot krovna družba, KD Group kot odvisna družba s svojimi odvisnimi družbami), ki deluje na področju bančništva in investicijskih skladov, zavarovalništva in kapitalskih naložb. Med družbe, ki jih je gospodarska kriza najbolj prizadela, gotovo sodi tudi skupina KD, predvsem zato, ker je veliko vlagala v trge jugovzhodne Evrope ravno v času pred gospodarskim zlomom v teh državah. KD se zdaj vsaj z nekaterih trgov umika, vprašanje je tudi, ali bo družba vztrajala v vseh dejavnostih. A KD nima težav le v tujini. Adriatic Slovenica kot ena redkih v skupini, ki še posluje z dobičkom, rešuje likvidnostne težave svoje materinske družbe z odkupi naložb in posojili, za kar naj bi si po pisanju Dnevnika prislužila tudi nadzor Agencije za zavarovalni nadzor. Iz letnih poročil KD je prav tako razvidno, da ta družba veliko posoja svojim lastnikom, torej Gantarju, Sekavčniku, Butini in Racmanu. Izgube je bito na ravni skupine KD lani kar za 41 milijonov evrov, v letošnjem polletju pa je bilo le pol milijona evrov dobička, kar je strmoglavilo cene delnic tako KD kot KD Group, s tem pa tudi premoženje četverice z Gantarjem na čelu. Premoženje družine Gantar se je glede na lani tako skoraj prepolovilo, kar je v celoti posledica znižanja tržnih vrednosti delnice KD Group in krovne družbe KD, katerih lastniki so Gantarjevi posredno prek družb KDH Naložbe in KDG Naložbe. Matjaža Gantarja, ustanovitelja ir predsednika upravnega odbora KD Group ter izvršnega direktorja KD, d. d., težavne razmere niso odvrnile od dokončanja magistrskega študija, vedno pa najde čas tudi za letenje kot kopilot poslovnih letal v družbi Linuxair. Tudi letos smo, tako kot lani, upoštevali lastniške deleže v krovni družbi KD, d. d., ki jih imajo v lasti tuje banke (neposredno ali prek skrbniških računov) in nekatera slamnata podjetja iz davčnih oaz, na primer Tikan Holding Limited iz Cipra ali Adiratic Invest iz Delavvara (skupno so imele 35 odstotkov krovne družbe, kar je 3,5 odstotne točke manj kot lani). Ker nimamo informacij, kolikšen delež pripada komu od četverice, smo se odločili za pavšalno, vendar nepristransko potezo, da je vsak četrtinski lastnik teh delnic, Gantarje prek svojega podjetja KDG Naložbe 15-odstotni lastnik družbe KD, d. d„ hkrati pa prek družbe KDH Naložbe 4,15-odstotni lastnik njene hčerinske družbe KD Group. Spremembe v lastniški sestavi KD in KD Group so se dogajale tudi letošnje poletje, a ker ni podatkov o cenah transakcij, smo upoštevali stanje iz junijskih delniških knjig. Gantarjevi podjetji KDG Naložbe in KDH Naložbe imata po naših ocenah za 20,2 milijona evrov naložb v KD Group in v njeni krovni družbi KD, d. d. Čista vrednost obeh podjetij je 13 milijonov evrov, kar je pol manj kot lani. Temu smo prišteti še četrtino vrednosti naložb slamnatih podjetij oziroma tujih bančnih računov (znižano za pavšalni 25-odstotni dolg) v višini 6,1 milijona evrov, Gantar ima kot fizična oseba še za okoli 122 tisoč evrov delnic KD Group. Ali se strinja z našim vrednotenjem ali ne, Gantar ni povedal, (38) Oarta ¥elitonja l_9_|___LmioEUR Darko Velikonja je prek novogoriškega podjetja Mako lastnik igralnice Casino Fortuna, ki leži neposredno ob slovensko-italijanski meji. Da je igralništvo lahko zelo donosno tudi v letu 2009, je dokaz prav njegova igralnica, kar pa ni naletelo na veliko razumevanje sosednjih občin, ki so v začetku letošnjega leta nasprotovale podelitvi igralniške koncesije. Zaradi tega naj bi bila igralnica za kratek čas celo zaprta, a z njene spletne strani je razvidno, da je v njej še kako živahno. Družba je v letu dni skoraj potrojila prihodke, na 6,4 milijona evrov, še izjemnejša pa je njena dobičkonosnost. Kar 3,6 milijona evrov EBITDA in 2,2 milijona evrov čistega dobička so pripeljali do večkratnikov vrednotenja (kljub konservativnim napovedim o rasti dobička in EBITDA), ki njenega lastnika uvršča v prvo polovico najbogatejših Slovencev. Nekaj sto tisoč evrov čiste vrednosti premoženja navrže tudi lastništvo v družbi Atlantikum in lastništvo delnic Intereurope. Novogoričana nam za komentar vrednotenja ni uspelo dobiti. (38) Družina Karoty 19] l mio EUR Karolyjevi so lastniki podjetja GMT, ki se ukvarja z uvozom, distribucijo in prodajo avtodelov. Lani jim je uspel velik met, saj so prevzeli družbe Castrol Slovenija, Castrol Croatia in Castrol Beograd ter prevzeli zastopstvo za motorna olja te blagovne znamke. Prihodki od prodaje so se s 16,5 milijona evrov v letu 2008 lani povzpeli na 35 milijonov evrov. Poskočil je tudi dobiček, ki je bil lani 3,1 milijona evrov. Ob tem velja opozoriti, da je bil ta rezultat dosežen v le osmih mesecih, saj je bil nakup podjetij Castrol izveden šele konec marca. Nadaljevanje na strani 48. Krajše poslovno leto smo sicer upoštevali v naših izračunih, kljub temu pa velja opozoriti, da je bil prevzem podjetij Castrol povezan s kar nekaj dodatnimi stroški, ki se v prihodnjih letih ne bodo več ponovili, tako da bo premoženje Karolvjevih ob dobrem poslovanju naslednje leto verjetno še poskočilo. Vlado Karolv pravi, da naše metodologije vrednotenja ne pozna, zato meni, da smo jih na lestvico uvrstiti na podlagi vrednosti njihovih podjetij, kar se mu zdi te še ena potrditev, da so že 18 let na pravi poti. Sami se ne počutijo bogate, pravi, saj nimajo luksuznih dobrin niti ne uživajo sadov dosedanjega dela, temveč predvsem trdo delajo. (41) Sergej Racman 19 mio EUR Poleg tega, da sedi v upravnih odborih KD Group in njene materinske družbe KD, d, d., kar je seveda posledica njegovega lastništva v omenjenih družbah, je Sergej Racman dejavnejši predvsem v Kolosej kinematografih, katerih posredni lastnik je in tudi direktor. Lastniki Kolosej kinematografov so poleg družbe Auctor (v Racmanovi tasti) sicer družbe iz davčnih oaz, a naj bi po trditvah časnika Dnevnik, ki seje pri pisanju opiral na dokumente, za njimi stal prav Racman. Če se bodo uresničile napovedi gospodarske ministrice Darje Radič, naj bi tudi z državno pomočjo eden od teh lastnikov, ciprska družba X6D, v Mariboru postavila proizvodnjo 3D-očal in v dveh letih zaposlila okoli 500 ljudi. Sicer pa so Kolosej kinematografi lani poslovali veliko bolje, zato je krčenje čiste vrednosti njegovega premoženja razmeroma manjše kot pri preostalih solastnikih KD-jevih družb. Čisti prihodki so se povečali za desetino, na 16,2 milijona evrov, za toliko se je povečal tudi čisti dobiček, in sicer na 1,25 milijona evrov. Poleg premoženja, ki odpade na Kolosej kinematografe, nismo pozabili na delnice KD in KD Group, ki so v lasti Racmanovega Auctorja oziroma z vodstvenimi delavci povezanih tujih lastnikov (po četrtino vrednosti teh delnic smo pripisali vsakemu od četverice Racman, Gantar, Butina in Sekavčnik), Slabega pol milijona evrov so vredni tudi deleži v nekaj manjših podjetjih in delnice, ki jih ima Racman osebno v lasti. Racman naše ocene ni komentiral. Več o njegovih poslih si lahko preberete na http://www.finance, si/273556. («) . tort Črntawič in Wan|a Badovinac Črrsteniž __£_______________________________________■__ lB_|9miaEUR Zakonca Čmkovič sta v Slovenijo pripeljala Patrio. Sta lastnika družbe Rotiš, ki je sicer proizvodno podjetje, ki izdeluje zobnike, somike, težaje in druge strojne elemente. Sodeluje z ministrstvom za obrambo, policijo, civilno zaščito in drugimi državnimi institucijami. Družba ima sedež v Trzinu, proizvodni prostori pa so na dveh lokacijah v Kočevju. Družba je lani imela 40,9 milijona evrov prihodkov, kar je 37 odstotkov več kot leta 2008, in 1,6 milijona evrov čistega dobička, to je 23 odstotkov več kot v primerljivem obdobju predlanskim. Družba četrtino prihodkov ustvari v tujini, preostanek pa doma. Kriza seje družbi poznala te pri številu zaposlenih, saj so jih odpustili več kot polovico. Ivan Črnkovič je tudi lastni družbe Rotiš v Srbiji, ki jo je kupit leta 2002 in naj bi postala eden večjih kooperantov slovenskega Rotisa. Srbska družba ni vključena v podatke skupine. Če Rotiš ne bi imel pogodbe za Patrio, bi se prihodki prepolovili. Črnkovič se z našo oceno ne strinja: »Bojim se, daje to samo nerealna ocena, ki nam žal nič ne pomeni in ne doprinese k vrednosti družbe. Seveda pa boste dosegli vaš namen, da bodo Slovenci misliti, kako enostavno smo obogateli na račun državnega posla s Patrio.« (42) Boris Pipan lBa9mioEUR Boris Pipan je spomladi leta 2008 prek družbe Sarini izvedel razmeroma ugoden 25-milijonski prevzem družbe Etra 33, ki izdeluje energetske transformatorje. Pipan ga je financiral delno z bančnim posojilom v višini 18,5 milijona evrov, preostalo pa iz lastnih virov oziroma virov družbe Sarini ter avstrijske družbe Energo kot njene lastnice. Do konca lanskega leta je z dividendami Etre in delno posojilom po poročanju Dnevnika odplačal 11 milijonov dolga, kar bi pomenilo, da ga je konec leta 2009 ostalo še 7,5 milijona. V začetku leta 2010 je Sarini Etro za 30 milijonov evrov prodal družbam Kolektor Group, FMR, Transing, Torion in Energotrans. Če od omenjenega zneska odštejemo dolg do Etre 33 in bank, potem je Sarini odkorakal s čisto kupnino v višini 18,9 milijona evrov. Sicer naj bi po poročanju Dnevnika Pipan del kupnine v višini 15 milijonov evrov prejet prav na račun avstrijske družbe Energo, zato so se pojavile špekulacije, da sam ni lastnik omenjene družbe in da tako zgolj zapira posojilo do neznanega financerja. Pipan pravi, da je podjetje prodal, in zato meni, da ni primeren za našo lestvico. (44) Martr© in Aleksander Saša Arsensvič !B_|DmioEUR Druga največja trgovca z modnimi oblačili z naše lestvice sta zopet Marko in Aleksander Saša Arsenovič, ki imata skupno v lasti, družno pa ga kot direktorja tudi vodita, podjetje za trgovino z oblačili S.Oliver iz Maribora. Družba je poleg trgovin v Sloveniji navzoča tudi na Hrvaškem. Lani sta se lastnika odločila, da nepremičnine oddelita iz družbe S.Oliver v družbo Galerija Gosposka. Posebno vrednotenje te družbe je pripomoglo, da je ocena premoženja obeh bratov pokazala enako vrednost kot lani, pa čeprav so se oblačila prodajala nekoliko slabše. Lani je konsolidirane prihodke skupina (skupaj s hrvaškim trgom) zmanjšala s 30 na 29 milijonov evrov, čisti dobiček pa z 1,7 na 1,4 milijona evrov. Družbo S.Oliver smo ovrednotili na dobrih 17 milijonov evrov, tako da preostala vrednost izhaja iz lastništva še dveh manjših mariborskih družb, Atim in Sato, ter že prej omenjene družbe Galerija Gosposka, Brata Arsenovič za komentar naše ocene nista bila dosegljiva. (44) Dean Cendak IfloBmioEUR Dean Čendak je 50-odstotni solastnik Publikum Holdinga, obvladujoče družbe skupine Publikum. Glej tudi opis pod 35., Zvone Taljat. Razlika med premoženjem Deana Čendaka in Zvoneta Tatjata nastane zaradi delnic, ki jih imata osebno v lasti. Medtem ko ima Zvone Taljat za skoraj tri milijone evrov delnic Petrola in NKBM, ima Dean Čendak v lasti le delnice Petrola, katerih vrednost je bila ob polletju 2,2 milijona evrov. Čendak jih je najverjetneje kupil po odprodaji delnic NKBM in Zavarovalnice Triglav. Tako kot vsako leto tudi letos Čendak našega vrednotenja ni komentiral. (46) Marijan Jurertee IBjDmioEUR I.R.V., M je v 100-odstotni lasti Marijana Jurenca, nekdanjega generalnega direktorja Pro Plusa, ki ustvarja dva vodilna komercialna televizijska programa, Pop TV in Kanal A, je dokaj nepoznana družba, nekoliko bolj pa njena spletna stran Mojepotovanje.si, ki ponuja počitnice, tudi v bolj eksotičnih krajih. Nadaljevanje na strani 54. Ti so bili lani očitno zelo priljubljeni, saj so se prihodki družbe I.R.V., ki je teta 2006 pridelala komaj 16 tisoč evrov prodajnih prihodkov, samo lani več kot podvojili, na tri milijone evrov. Visoko vrednotenje je posledica predvsem naravnost fantastične dobičkonosnosti: čistega dobička je bilo namreč 1,7 milijona evrov. Vrednost premoženja iz tega naslova znaša 14,5 milijona evrov, dobre tri milijone evrov pa je vrednost pa je vrednost knjigovodskega kapitala njegovega espeja, ki ima sicer stagnirajoče prihodke, zato pa kar nekaj naložb v nepremičnine. Preostanek do celotne vrednosti premoženja doda še večinski delež v družbi VSN, videospletni nasveti. Managerju leta 2008 se naša ocena zdi nerealna. »Čeprav ste omenjali, da podatke pridobivate iz javno dostopnih baz, vam jih nikakor NE DOVOLJUJEM nadalje objavljati, sploh pa ne v kontekstu, kot planirate, s primerjavami in komentarji,« je med drugim zapisal v odzivu. (47) Stanislav in Anica Pečjak lB_|5miaEUR Zakonca Pečjak uživata v sadovih ene najpomembnejših odločitev, da se iz proizvodnje dnevno svežih pekarskih izdelkov usmerita v zamrznjene izdelke iz testa. Kriza ju je tako rekoč obšla, saj je Pekarna Pečjak prodajo povečata za 0,6 milijona evrov, na 18,6 milijona evrov, čistega dobička pa je bilo lani več za desetino oziroma 1,2 milijona evrov. Ob uspešnem poslovanju dobiček zadržujeta v podjetju in ga namenjata predvsem za poplačilo dolgov, ki so bili potrebni za financiranje širitve proizvodnje. Povečanje vrednosti njunega premoženja je tako posledica boljšega poslovanja družbe, Pečjakova pa našega vrednotenja nista komentirala. (48) Roman in Zerfca Hermani !B_|3mioEUR Roman in Zorka Bernard sta se letos prvič uvrstila na lestvico najbogatejših po zaslugi 95-odstotnega lastniškega deleža v uspešni gorenjski družbi Flycom, ki se ukvarja s pregledi iz zraka in obdelavo podatkov. V lasti ima dva helikopterja, kiju družba uporablja za snemanja tal, izletniške polete ter prevoze tovora. Družba je pred kratkim postala zastopnik za prodajo kanadskih vetrnic v Sloveniji, Avstriji, Nemčiji, Italiji in na območju nekdanje Jugoslavije, Prihodnje leto načrtujejo prodajo šest tisoč vetrnic in zagon proizvodnje, najverjetneje na Poljskem. Družba je od lani ohranila uspešno poslovno dinamiko ter tako povečala prihodke za polovico, na 5,2 milijona evrov, čisti dobiček pa za odličnih 75 odstotkov, na dva milijona evrov. Roman Bernard ima v svoji lasti še delnice nekaj gorenjskih podjetij, vredne dobrih 100 tisoč evrov. Zorka Bernard je dejala, da ocene ne more komentirati. (49) Jurij Krč IBflmioEUR Lani, ko se je Jurij Krč z oceno premoženja prebil na peto mesto, smo zapisali, da je največji naročnik ene od njegovih družb Gratel, telekomunikacijsko podjetje T-2, v težavnem položaju in da se kaj lahko zgodi, da bo naslednje leto Krč med tistimi, ki bodo doživeli opazen upad čistega premoženja. To se je tudi zgodilo, saj je naša ocena upadla za okroglih 80 odstotkov, na 18,1 milijona evrov. V bilanci Gratela seje namreč nabralo za več kot 70 milijonov evrov terjatev do T-2, zato je Krč že ukrepal celo s predlogom za stečaj dolžnika, da bi prišel vsaj do delnega poplačila. Pri oceni premoženja Gratela bi že pri slabitvi terjatev do T-2 za četrtino pomenilo, da delež v Gratelu nima vrednosti. Zato se letos večina ocenjene vrednosti nanaša na skupino Rešet, ki je ravno tako v lasti Krča, vendar je lani izvajala dela pri projektih gradnje tekalnih in meteornih kanalizacij, vodovodov, plinovodov, čistilnih naprav, pločnikov in cest. Krč strmoglavljene ocene svojega premoženja ni komentiral, več o njegovi poslovni poti najdete na http://www.finance. si/262198. (50) Anton Ravnic 1 D mio EUR Ocena premoženja je Antonu Ravniču, solastniku poslovnega sistema Intering Holding, letos upadla veliko bolj kot prvemu možu Stanku Polaniču zaradi izločitve družbe Regal in posledično celotne Skupine Panvita iz konsolidiranih izkazov Intering Holdinga. Ravnic naše ocene ni komentiral. Glej tudi opis pod št. 12. (50) Jožef Horvat 1 0 mio EUR Tako kot Antonu Ravniču je tudi Jožefu Horvatu, solastniku poslovnega sistema Intering Holding, ocena premoženja letos upadla veliko bolj kot prvemu možu Stanku Polaniču zaradi izločitve družbe Regal in posledično celotne Skupine Panvita iz konsolidiranih izkazov Intering Holdinga. Horvat naše ocene ni komentiral. Glej tudi opis pod št. 12. (52) v Družina Sadež 17_|9mioEUR ] Cadeževi so lastniki družbe Skupina Halcom, ta pa je 80-odstotni lastnik družbe Halcom, ki razvija programsko opremo za elektronsko bančništvo, plačevanje z mobilnim telefonom in elektronsko podpisovanje. Družba je bila leta 2003 zaradi hitre rasti izbrana za zlato gazelo. Skupina je tudi lani za 13 odstotkov povečala prihodke od prodaje, ti pa so dosegli 9,8 milijona evrov, kar je zadoščalo za 1,6 milijona evrov čistega dobička, to je 40 odstotkov več kot leta 2008. Halcom ima tudi hčerinski družbi v Beogradu in Sarajevu, ki pa imata majhen vpliv na poslovanje skupine. Halcom Beograd je lani ustvaril 172 tisoč evrov dobička, Halcom Sarajevo pa 19 tisoč. Podjetje se je letos tudi reograniziralo, neodvisni nadzor pa okrepilo s svetovno priznanim svetovalcem dr. Ichakom Adizesom. Matjaž Čadež. ki Halcom tudi vodi, meni, daje naša metodologija precej optimistična, »kar pa seveda ne boli. Res pa je, da pri vrednosti ocene premoženja moje družine prav gotovo ni upoštevano dejstvo, da je skoraj 25odstotni delež družbe Halcom, d. d, v lasti zaposlenih v Halcomu.« Njegovo podjetniško zgodbo si lahko preberete na http://www. finance.si/177899 http://www. finanoe.si/284039. (53) Maits in Simona Bastl 17_|7mioEUR | if Tudi letos se ocena premoženja nanaša na lastniško udeležbo v podjetjih skupine Maksim, ki se ukvarjajo predvsem z razvojem, konstruiranjem in izdelavo posebnih transportnih zabojnikov ter zabojnikov za vgradnjo opreme. Ocena se je v primerjavi z lani zmanjšala za okroglih 15 odstotkov, na 17,7 milijona evrov zaradi manjšega obsega poslovanja in dobičkonosnosti. Lani so se prihodki od prodaje v primerjavi s predlani zmanjšali za dobro četrtino, na 20 milijonov evrov, kosmati denarni tok iz poslovanja za slabo tretjino, na 4,2 milijona evrov. Bastlova vrednotenja nista komentirata. (54) Robert in l§or Berce 17_|3mioEUR i Brata Berce sta lastnika podjetja Brinox iz Medvod, ki projektira industrijske sisteme v prehrambni, farmacevtski in kemični industriji. Družba je lani povečala prihodke od prodaje kar za 22 odstotkov, na 17 milijonov evrov, vendar je čisti dobiček padel za 17 odstotkov in ni dosegel niti milijona evrov. Družbi se bo kriza predvidoma poznala šele letos. Zadnjo četrtino lanskega leta in prvo letošnjega so imeti zelo malo dela, nova naročila so začeli dobivati šele v drugem letošnjem četrtletju. Družba bo letos predvidoma ustvarila vsega 12 milijonov evrov prihodkov od prodaje. Lani in letos so dobili manjša naročila na nekaterih novih trgih, kjer v prihodnjih letih pričakujejo novo rast. Igor Berce je našo oceno komentiral takole: »Če pri banki potrebuješ kredit, je ocena precej nižja« In dodal, da je to »verjetno ocenjena tržna vrednost, ki pa je vedno teoretična«. Realna je po njegovem precej nižja, čeprav pravi, da podjetje posluje dobro in ima tudi dober potencial. (55) Tomaž Butina 17a3mioEUR Tomaž Butina je eden od četverice, ki obvladuje skupino KD in je po prehodu na enotirno upravljanje tako član upravnega odbora KD, d. d., kot KD Group, Je oče najstarejšega slovenskega vzajemnega sklada KD Galileo. Tako kot lani tudi letos večidel njegovega premoženja odpade na družbo Avra, ki ima 6,2odstotni delež krovne družbe KD, d. d, in 3,4 odstotka (odstotek manj kot lani) hčerinske družbe KD Group. Vrednost njenega kapitala smo po odštetju dolgov ocenili na 7,6 milijona evrov. Hkrati ima osebno v lasti še 3,75 odstotka delnic krovne družbe KD, d. d. Preostanek premoženja pomeni četrtina vrednosti delnic v lasti slamnatih družb v tujini (6,1 milijona evrov), ki smo ga pripisali tudi lani, ter 50 tisočakov vreden delež v neki manjši družbi. Kaj meni o našem vrednotenju, Butina ni želel povedati. (56) Družina Jantasvlc 17_|lmioEUR Ljubljanski župan Zoran Jankovič ter sinova Jure in Damijan (na sliki) so Umi precej povečali svoje premoženje, predvsem na račun prevrednotenja premoženja. Družina je lastnik skupine podjetij z imenom Electa (Electa Holding, Electa naložbe in Electa inženiring). Zoran Jankovič v Etecti sicer nima lastniškega deleža, vendar mu ta družba dolguje 9,2 milijona evrov, je pa lastnik 62,5 odstotka družbe KLM, ki je bila ustanovljena za lastniški vstop managerjev v Mercator. KLM ima naložbe v Mercatorju in Pivovarni Laško, a je skupna vrednost premoženja približno tolikšna kot dolgovi družbe. Lani je predvsem s prevrednotenjem nepremičnin in zemljišč družbi Electa Naložbe vrednost kapitala z manj kot sto tisoč evrov povečala na skoraj 19 milijonov evrov, Žal ni znano, kolikšen del pričakovanih sprememb prostorskih načrtov je morda vključen v lansko povečanje premoženja družb, zato bo na oceno, koliko je družina ljubljanskega župana morebiti zaslužila iz tega naslova, treba počakati na prihodnje leto. Slabše pa Jankovičevi upravljajo finančne naložbe, kjer so imeli samo v prvih devetih mesecih okoli 1,6 milijona evrov izgube, Damijan Jankovič je dejal, da težko komentira oceno njihovega premoženja, saj ne pozna modela vrednotenja. (57) Hetem Ramadani 16_|9mioEUR . Zgodba kosovskega Albanca, ki je v Sloveniji ustanovil trgovsko naftno družbo, jo poimenoval po kraticah svojih hčera in lani celo dobil priznanje za osrednjeslovensko gazelo (povečanje prihodkov za več kot desetkrat, na 591 milijonov evrov v letu 2008), je s padcem hrvaškega ministrskega predsednika Iva Sanaderja dobila dramatičen preobrat Izkazalo se je, da je Salbatring leta 2006 postal ekskluzivni posrednik hrvaške naftne družbe Ina pri njenih nabavah dizelskega goriva ter hkrati njen ekskluzivni posrednik pri prodaji utekočinjenega naftnega plina na trge Srbije, Bosne in Hercegovine ter Albanije. Na Hrvaškem je zgodba dvignila veliko prahu, saj naj bi Ina tako po nepotrebnem izgubljala veliko denarja, po poročanju hrvaških medijev pa naj bi bil boter tega dogovora sam Sanader. Iz Ine so letos sporočili, da se je dogovor medtem že iztekel, kar pa očitno odsevajo tudi podatki o prihodkih Salbatringa, ki so lani upadli na 120,6 milijona evrov, pri čemer je dobiček padel na petino predlanskega (450 tisoč evrov). Ker ni povsem jasno (to ni razvidno niti iz letnega poročila), kolikšen del prihodkov je ustvarjala povezava z Ino, smo iz previdnosti upoštevali nične stopnje rasti dobička in EBITDA v bližnji prihodnosti. Kako kar 75-odstotni padec premoženja po naši oceni vidi Ramadani, nismo izvedeli, (58) Aleksander Sekavčnik !B_|4miaEUR Aleksander Sekavčnik je prek podjetij Caranthania Investments in P.C.I. največji lastnik krovne družbe KD, d. d., in za Gantarjem drugi največji lastnik njene odvisne družbe KD Group, pri čemer se stanje in razmerja glede na lani niso spremenili. Glede na lastniške deleže primerno je Sekavčnik tudi zastopan v upravnih odborih obeh družb. Tako v družbi KD, d. d., zaseda mesto člana, v KD Group pa mesto namestnika predsednika upravnega odbora. Njegovo premoženje se je v primerjavi z lani, ko ga je bilo 35,3 milijona evrov, razpolovilo. Pri tem je delil usodo svojih sodelavcev in solastnikov, saj je za zmanjšanje premoženja krivo padanje cen delnic obeh družb, ki seje začelo že lani poleti in se nadaljevalo tudi letos. Lani so slovenske družbe v lasti Gantarja, Racmana in Butine konec leta prevrednotile svoje naložbe v delnice navzdol, kar je vplivalo na zmanjšanje kapitala. Podobno slabitev naložb smo simulirali tudi pri družbi Caranthanie Investments iz Luksemburga, čeprav njenih bilanc nismo imeli priložnosti videti. Poleg manjšega kapitala je na zmanjšanje vrednosti od konca 2009 do danes vplivalo tudi nadaljnje padanje cen delnic. Delež, ki ga ima Sekavčnik prek P.CX v KD Group (1,7odstotnega), v oceni nismo mogli upoštevati, saj so sredstva tega podjetja v celoti financirana z dolgom. Tako kot Gantarju in preostalim smo mu pripisali še četrtino vrednosti naložb slamnatih podjetij oziroma tujih bančnih računov (znižano za pavšalni 25-odstotni dolg) ter še dobrih 0,3 milijona evrov za deleže, ki jih ima kot solastnik v dveh manjših družbah. Sekavčnik našega vrednotenja ni komentirat, (58) Pružina Zagožen 16_|3mioEUR čeprav je Zdravko Zagožen prodal svoje podjetje, je gibanje njegovega čistega premoženja še vedno tesno povezano z usodo denarnega toka podjetja Zagožen, d. o. o., ki sodi med največje proizvajalce in distributerje materiala za zunanji vodovod in kanalizacijo v Sloveniji, Nadaljevanje na strani 60. Namesto denarja je kupnino prejel kar v obveznicah, kot je razvidno iz letnega poročila za lani, ki ga je izdala družba, in zapadejo v plačilo leta 2023 ter prinašajo 7,3-odstotno realno obrestno meri. Kreditno tveganje in izpolnitev obveznosti družbe je torej odvisno od poslovanja družbe Zagožen, saj je akumulirana obveznost, ki je bila konec lanskega leta 19,9 milijona evrov. Pri oceni vrednosti premoženja smo predpostavljali, da bi ob neplačilu obveznic prišlo do konverzije obveznic nazaj v lastniški delež. Te naj bi Zdravko Zagožen po lastnih trditvah sicer podaril svojim otrokom in vnukom. Družbo zdaj vodi njegov sin Miran Zagožen, ki je prek Jakob Holdinga obenem lastnik do grla zadolženega podjetja, Zdravko Zagožen pa je v njem še vedno prokurist. Lastništvo torej ostaja v družini, zato smo ocenili družbo, kot da obveznic ne bi izdala, in pripisali lastništvo družini Zagožen. Zdravko Zagožen se je nad našo oceno zelo razburil in podobno kot lani poudaril, daje podjetje prodal, da je že v penziji in da je obveznice razdelil otrokom in vnukom, ki pa se, kot je izpostavil, ne pišejo vsi Zagožen in ne sodijo na lestvico. Če pa nas boste dali na lestvico, napišite vrednost sto milijonov, se bomo vsaj malo smejali, je še zabrusit. (*» . Roman Sumak 1 Dal mio EUR 1 ..„«, ,„_..._...„„..^^J Ime družbe Mollier, katere lastnik je Roman Šumak, se je pred štirimi leti v aferi z nabavo 18 operacijskih miz pogosto pojavljajo v medijih. Spomnimo, kljub večkratnim ponovitvam razpisov ministrstva za zdravje, na katerih seje družba Mollier izkazala z najnižjimi cenami, na koncu ni bila izbrana. Podjetje se poleg dobave medicinske opreme in inženiringa ukvarja tudi s predelavo infektivnih odpadkov iz zdravstvenih zavodov, še vedno pa deluje na področju, na katerem je pred 20 leti začelo svojo poslovno pot - izsuševanje zgradb in klimatizacija. Za družbo je bilo 2009 zares uspešno teto: podvojili so prihodke od prodaje, na 15,1 milijona evrov, čisti dobiček pa več kot potrojili, na 1,6 milijona evrov. Tovrstni skoki prihodkov in dobička so bili ustvarjeni tudi v letu 2008, kar nakazuje, da morda v letu 2009 ni šlo zgolj za enkratne večje posle. Šumak je z oceno zadovoljen, saj je zanj to eden od dokazov, da se z dobro poslovno idejo, vztrajnostjo, trdim delom in zmernostjo da uspeti tudi v okolju, kot je naše. Sicer pa se mu finančna vrednost podjetja zdi manj pomembna, saj podjetje ni naprodaj. Več na strani 56. (61) Gorazil Borštnar 15_|DmioEUR Gorazd Borštnar prek podjetja Alisio obvladuje družbo Pulsar Holding, prek katere drži delež v družbi za upravljanje Krona. Ta upravlja vzajemni sklad Senior, ki je nastal ob preoblikovanju investicijske družbe Krona Senior, v kateri je imel Pulsar pred preoblikovanjem tudi zajeten sveženj delnic. Drugi del premoženja se nanaša na postopno likvidacijo premoženja družbe Finira, v kateri je Borštnar sprva odkupoval lastne delnice, po preoblikovanju sicer delniške družbe v družbo z omejeno odgovornostjo pa si je denar iz družbe izplačal s posojilom. Borštnar za morebitne pripombe na vrednotenje ni bil dosegljiv. (62) Peter in Amitm Mahnil 15_|_5mioEUR Peter in Anica Mahnič sta skupaj lastnika 63 odstotkov koprskega holdinga ACK (poleg neposrednih deležev v delež sodi tudi Alpe Adria Holding v lasti Petra Mahniča). Družba se ukvarja z logističnimi storitvami, špedicijo, nekaterimi finančnimi storitvami in tudi gradbeništvom. Med drugim je ACK lastnik koprskega špedicijskega podjetja Adria Cargo. V lasti ima 73 odstotkov Mercate, nekdanje pooblaščene investicijske družbe, Mercata pa ima v svojem portfelju skoraj polovico ljubljanskega Feršpeda (drugo polovico imajo Slovenske železnice). ACK je lastnik tudi četrtine Splošne plovbe, prav tako pa ima v lasti 34 odstotkov kamniške Menine, ki se ukvarja s pogrebno dejavnostjo. Zaradi gospodarske krize so lani prihodki od prodaje strmo padli, skupina pa je zabredla tudi v precejšnjo izgubo. Sodeč po skupščini delničarjev je bilo v zadnjem letu v ACK tudi veliko vroče krvi, v družbi pa je prišlo letos tudi do zamenjave predsednika uprave. To je postal Robert Biček, ki ima prek družbe Biko 17 odstotkov ACK. Na skupščini delničarjev ni bila podeljena razrešnica prejšnjemu predsedniku uprave, družba Biko pa je napovedala izpodbojno tožbo na sklep skupščine o podelitvi razrešnice drugim članom uprave in nadzornemu svetu. Peter Mahnič naše ocene ni želel komentirati. (63) Dragica Raztoršeic 15_|3mioEUR Lani je izkušena stečajna upraviteljica in 80-odstotna lastnica Prve finančne agencije, vodilne družbe v Sloveniji na področju odkupa in unovčevanja terjatev, odločno nasprotovala našim takratnim ocenam o vrednosti družbe, ki jo vodi, pa čeprav je obdobje krize za tovrstna podjetja lahko zlata jama. Izračunana vrednost premoženja se je v letu dni še okrepila, čeprav Prva finančna agencija lani ni v vseh kategorijah presegla predlanskega poslovanja. Družba je upravljala precej več kapitala (6 milijonov evrov ali slabih 50 odstotkov več kot predlani), dosegla celo nekoliko večji čisti dobiček (1,8 milijona evrov), pri čemer pa so se prihodki s 6,1 milijona evrov zmanjšali na 4,7 milijona evrov. Ključno za povečanje njenega premoženja je bilo zmanjšanje 20,5 milijona evrov neto dolga (finančne obveznosti, zmanjšane za finančne naložbe) družbe za več kot polovico. Razborškova ocene ni komentirala. Njeno podjetniško zgodbo si lahko preberete na http:// www.finance.si/262210. (63) Družina Albreht 15_|3mioEUR Zlatarno Celje je že pred leti prevzela družba Albrecht, d. o. o., ki jo je ustanovili Bojan Albreht, dolgoletni direktor Zlatarne, skupaj s člani družine. Predlani je bila obvladujoča družba skupaj z dolgovi, ki so bili posledica financiranja prevzema, pripojena k Zlatarni Celje, s tem pa so člani družine Albreht postali neposredni delničarji družbe. Skupina Zlatarna Celje, v njeni lasti je tudi igralnica Grand Casino v zagrebškem hotelu Sheraton, je lani sicer občutila gospodarsko krizo, a veliko manj kot druge družbe v tasti najbogatejših, zato se je družini Albreht uspelo prvič uvrstiti na lestvico. Prihodki so sicer upadli za slab milijon evrov, na 24,6 milijona evrov, se je pa zato čisti dobiček obdržal na ravni izpreddveh let oziroma pri nekaj več kot milijonu evrov. Okoli desetino ocenjene čiste vrednosti premoženja prispeva tudi vrednost tretjinskega deleža v družbi Metra Inženiring, ki je lani ob 2,2 milijona evrov prihodkov izposlovala zelo solidnih 0,6 milijona evrov čistega dobička. Albrehtovi našega vrednotenja niso želeli komentirati. (65) Oruiina Jager 15 mio EUR Jagerjevi so lastniki trgovskega podjetja Jagros s sedežen na Podplatu pri Rogaški Slatini. Prvo trgovino so odprti leta 1989, danes pa imajo predvsem na Štajerskem že mrežo okoli 20 trgovin in trgovskih centrov. Trgovine Jager so lokalno poznane po razmeroma poceni izdelkih. Družba ima okoli 300 zaposlenih, lani pa so se prihodki od prodaje povečali za 11 odstotkov in dosegli 55 milijonov evrov. Dobiček trgovske družbe je lani presegel pol milijona evrov, prodaja družbi pa narašča tudi letos. Jagros se, kot kaže, spušča tudi na področje lesnih izdelkov. Septembra je družba namreč kupila tovarniški kompleks družbe Bohor Les v stečaju. Ali bo obdržala del proizvodnje, družina Jager še razmišlja, kompleks, kije okoli dva kilometra oddaljen od sedeža Jagrosa na Podplatu, pa namerava izkoriščati predvsem za logistične potrebe. Franc Jager meni, da je vsaka ocena relativna, njena točnost pa vprašljiva, zato ni želel, da oceno objavimo, »ker ne vidim nobenega pozitivnega odnosa do našega poslovanja in trdega dela.« (66) Saš« Apostotovski in Pojea ©«§iijawee Apostotovski 14,7 mio EUR Zakonca Apostotovski sta lastnika družbe Ponds, ki ima v lasti trgovsko verigo s čevlji Mass. Družba ima v Sloveniji 19 franšiznih enot. Prihodki podjetja so lani padli za sedem odstotkov in dosegli 16,8 milijona evrov, a se je padec prodaje razmeroma malo poznal pri dobičku, ki je presegel milijonov evrov in je te desetino manjši kot teta 2008. Mass je lani močno omejil naložbe in ni odprl nobene nove prodajalne, temveč le obnovil skladiščne prostore in dve trgovini. Mass za letos pričakuje okoli desetodstotno rast prodaje, predvsem zaradi večjega števila prodajnih mest. Zakonca Apostotovski je na lestvico postavil velik dobiček družbe in boljše poslovanje, kot smo predvidevati še lani. Za komentar naše ocene nista bila dosegljiva. (67) Helena Petrin 14_|DmioEUR Glej opis pod št 25. Lani najbogatejša Slovenka in solastnica BTC ocene ni komentirala. (67) Bruiina Počkaj 14,6 mio EUR Že lani, ko se je družina Počkaj po izjemnem poslovanju istoimenske družbe leta 2008 povzpela po lestvici navzgor, smo zapisali, da bo na to, ali je bilo leto morda neponovljivo, treba počakati do naslednje jesen. Pripomba je bila na mestu. Gospodarska kriza je ravno igralništvo udarila še bolj kot druge dejavnosti in zato je družba, ki se ukvarja z izdelavo in prodajo igralnih avtomatov pod blagovno znamko Alfastreet po vsem svetu, doživela strm upad prihodkov od prodaje, ki so se lani v primerjavi z letom prej zmanjšali za okroglo polovico, na dobrih 16 milijonov evrov. Še bolj je upadel kosmati denarni tok iz poslovanja, in sicer za 70 odstotkov, na 2,2 milijona evrov, medtem ko seje čisti izid zmanjšal za 80 odstotkov, na okrogli milijon evrov. To je prineslo ustrezno spremembo ocene vrednosti deleža, ki se je zmanjšata za 70 odstotkov, na 14,6 milijona evrov, Počkajevih nam za komentar vrednotenja ni uspelo priklicati. (69) Filip in Zdenka Remškar 14o3mioEUR Že pri lanski oceni skupine Smart Inženiringi, ki je ena vodilnih na področju gradnje infrastrukture za informacijsko družbo v regiji, smo ugotavljali, da se je visoka rast iz preteklosti prekinila, recesija pa je še zmanjšala obseg poslovanja. Prihodki od prodaje so lani v primerjavi s predlani upadli za 40 odstotkov, na 24,2 milijona evrov. Čeprav je za tako dramatičen upad prihodkov kosmati denarni tok iz poslovanja upadel zgolj za dobrih 16 odstotkov, na 3,2 milijona evrov, pa je razmeroma visoka zadolženost prispevala k opaznejšemu upadu čistega izida, in sicer za polovico, na 0,6 milijona evrov. Omenjeni trendi so podlaga za upad ocene vrednosti premoženja Remškarjevih za slabo polovico, na 14,3 milijona evrov. Zakonca Remškar menita, da so bile vrednosti podjetji v skupini Smart Inženiringi ustrezno ocenjene, »kar smo dosegli z uspešnim poslovanjem v prvih 20 letih od ustanovitve Smart Coma. Kapitalska ustreznost je pogoj za uresničitev velikih IKTprojektov v Sloveniji in tujini,« pravita. (70) Družina Odlazek 14,2 mio EUR Tiskarski in medijski imperij družine Odlazek je pred pomembno preizkušnjo. Recesija v gospodarstvu je družbo Krater povsem izčrpala pri združevanju medijsko-založniške, tiskarske in papirnopredelovalne panoge pod svoje okrilje. Skupina tako nima več 28 članov kot leta 2008, temveč že tri manj. V začetku letošnjega teta sta Marko Mohar in Matjaž Satler z lanske lestvice najbogatejših posredno (prek podjetja v njuni lasti) odstopila od nakupa podjetja Skok, ki ima pomembno vlogo obvladovanja tiskarske dejavnosti znotraj skupine Krater. Pogodba je bita parafirana že sredi lanskega leta in naj bi pomembneje prispevata k finančni sanaciji močno zadolženega Kraterja. Hkrati so letos močno odmevale prezaposlitve zaposlenih Deta Tiskarne (del skupine Krater) na fiktivna hčerinska podjetja brez premoženja, ki pa so šla nato v stečaj. V družbi Delo Tiskarna je ostalo premoženje, dragocena zemljišča v središču Ljubljane, ki jih bodo Odlazkovi najverjetneje prodali. Ali bo to dovolj za rešitev prezadolžene skupine, kije lani ustvarita petino manj prihodkov (93,3 milijona evrov) in komajda kaj dobička (73 tisoč evrov), medtem ko se je neto dolg skupine povečal za 9 milijonov, na skoraj 60 milijonov evrov. Slabše poslovanje se je seveda odrazilo v občutnem zmanjšanju čiste vrednosti premoženja družine Odlazek, Skupno je premoženje, ki ga imata Martin Odlazek prek podjetja Eurofit (64,1-odstotni lastnik Kraterja) in njegov brat Marko (kot 21,4odstotni neposredni lastnik Kraterja), v letu dni skopnelo za dobro tretjino. Kako na to gledata, nam ni uspelo izvedeti. (71) Andrej Repina X 4 mio EUR Glej opis pod št 25. Solastnik BTC ocene ni komentirat. (72) Tsmaž Kastelic 1 3)9 mio EUR Tomaž Kastetic je lastnik družbe Traffic Design, ki se ukvarja z razvojem, integracijo in implementacijo inteligentnih transportnih sistemov v cestnem prometu, znan pa je tudi kot stric Simone Dimic, nekdanje vodje kabineta Boruta Pahorja. Kastelic je svoje premoženje zgradil z javnimi naročili. Med produkti družbe je na primer sistem elektronskega cestninjenja ABC, poleg tega razvija in trži tudi sistem za nadzor in vodenje prometa (obveščevalni displeji nad avtocestami) in parkirne sisteme. Družbi so lani prihodki od prodaje zdrsnili za 14 odstotkov in komaj presegli sedem milijonov evrov. Čistega dobička se je kljub temu nabralo za 1,3 milijona evrov. Kastelic si zadnji dve leti izplačuje večino bilančnega dobička. Letos seje Kastelicu zataknilo pri razpisu za gradnjo nadzornega sistema na avtocestnem odseku Pesnica-Slivnica, kije vreden okoli osem milijonov evrov. Velike upe pa družba polaga v gradnjo sistema elektronskega cestninjenja. Kastelic tako kot lani meni, da je ocena bistveno previsoka. »Ocena podjetja oziroma kot vi temu pravite je bila izdelana v letu 2006 in je znašala približno pet milijonov. Danes, pet let pozneje, ko so se gospodarske razmere zelo poslabšale, še zlasti v sektorju inteligentnih transportnih sistemov v cestnem prometu, menim, da je ocena zelo pretirana.« Njegovo podjetniško zgodbo si lahko preberete na http://www. finance.si/262134. (73) Boris Dotam« 13]4mioEUR Boris Dolamič je prek ciprskega podjetja Spalting Investments 80-odstotni lastnik in direktor enega uspešnejših gradbenih podjetij pri nas, GPG. Podjetje je po navedbah medijev za 9,6 milijona evrov kupil od Igorja Laha, bogataša z vrha naše lestvice, potem ko so prejšnji lastniki izločili poslovno nepotrebne nepremičnine. Sicer se je Boris Dolamič izkusil še kot nekajmesečni stečajni upravitelj Istrabenza, bilje borzni posrednik pa krizni manager. Izkušnje so mu pri vodenju GPG prišle še kako prav, saj je podjetje izvlekel iz težav, kot dokaz pa je tudi gradnja najvišje poslovne stavbe v Sloveniji, Kristalne palače v BTC. H končni oceni čiste vrednosti premoženja je GPG prispeval dve tretjini, preostalo so čiste vrednosti podjetij, ki so prav tako v večinski tasti ciprske družbe (GPG inženiring, GPG Holding) ali manjšinski (PUH). Čeprav so se prihodki GPG lani povečali za več kot 17 odstotkov, na 78 milijonov evrov, je ocena čiste vrednosti premoženja letos malenkostno skromnejša zaradi nekoliko nižjih ocen prihodnje rasti dobička in denarnega toka iz poslovanja. Dolamič naše ocene ni komentiral. (74) 13_|3mioEUR Letos se je na lestvico najbogatejših uspelo uvrstiti tudi enemu najinovativnejših slovenskih podjetij. Pipistrel je vodilni svetovni proizvajalec ultralahkih motorno-jadratnih letal, strokovnjaki pa trenutno razvijajo novo štirisedežno hibridno letalo, ki naj bi ga javnosti predstavili konec leta. Pipistrel je do zdaj prejel že vrsto priznanj s področja tehnologije in oblikovanja, najbolj pa je odmevalo tisto ameriške vesoljske agencije Naša za osebno letalo prihodnosti. Vsa ta priznanja se odražajo tudi v leteči poslovni uspešnosti. Podjetje je samo lani povečalo prihodke za skoraj polovico, na 6,7 milijona evrov, čisti dobiček pa podeseterilo, na skoraj milijon evrov. Kljub skromnemu kapitalu (1,9 milijona evrov) na višjo čisto vrednost premoženja Boscarolovih vplivajo predvsem visoke stopnje pričakovane rasti poslovanja. Boscarol naj bi po lastnih besedah za podjetje dobil že več ponudb, najugodnejša naj bi bila 25 milijonov evrov za 49 odstotkov družbe, med dosedanjimi ponudniki pa naj bi bil celo soustanovitelj Googla Larry Page. Vendar Boscarol podjetja vsaj za zdaj ne namerava prodati, naša ocena pa se mu zdi previsoka. Njegovo podjetniško zgodbo si lahko preberete na http:// www.finance.si/236491. (75) 13_|__2mioEUR Otmar Zorn je lastnik družb Varsi in Iskra zaščite. Iskra zaščite je del nekdanjega koncema Iskra in proizvaja ter prodaja prenapetostne zaščite na telekomunikacijskem področju, nizkonapetostnem energetskem področju, informacijskem področju in v merilni tehniki. Družba je lani ustanovila hčerinsko podjetje na Kitajskem. Prihodki od prodaje družbe so lani dosegli 10,4 milijona evrov, kar je štiri odstotke manj kot leta 2008. Največji padec je doživela prav v Sloveniji. Med pomembnejšimi trgi so sicer še Poljska, Češka in Španija. Zadnjo poskuša družba izkoristiti kot odskočno desko za Latinsko Ameriko. Kljub padcu prodaje seje lepo povečal dobiček, ki je dosegel 612 tisoč evrov. Tudi Varsi je bil del nekdanjega koncema Iskra in zdaj izdeluje varistorje (električne upornike in usmerjevalnike) za različno uporabo, od industrije do elektronskih naprav, in izvozi 70 do 80 odstotkov vseh izdelkov. Prihodki družbe so bili lani nekaj manj kot štiri milijone evrov, kar je 17 odstotkov manj kot leta 2008. Kljub temu seje dobiček povečal za 39 odstotkov in presegel milijon evrov. Prav izjemna dobičkonosnost družbe je najbolj vplivala na vrednost premoženja Zorna. Za komentar ocene do njega nismo mogli priti, njegova tajnica pa je zatrdila, da ga komentiranje ocene ne zanima. (75) 13_|_EmioEUR Ivan Cajzek je lastnik gradbenega podjetja GIC gradnje - ime je kratica za Gradbeništvo Ivan Cajzek, Podjetje iz Svetega Florjana pri Rogaški Slatini je lani utrpelo kar 52-odstotni padec prihodkov od prodaje. Skupina, ki poleg matične družbe vključuje še lani ustanovljeno Gradbeno podjetje GPC iz Celja in kamnolom Trik Kamenine ter projektantsko družbo IPI, je lani ustvarila le 24,7 milijona evrov prihodkov od prodaje. Padec prodaje je deloma posledica prodaje družbe Stavbar IGM ajdovskemu Primorju sredi leta 2008 za sedem milijonov evrov. Kljub manjšemu obsegu dela je GIC lani ustvaril 1,8 milijona evrov čistega dobička. Kaj o oceni meni Cajzek: »Najpomembnejši je socialni kapital podjetja, ki smo ga skupaj z zaposlenimi in drugimi deležniki družbe ustvarjali v več kot 20 letih delovanja. Zato lahko ti realno ocenijo resnično vrednost kapitala podjetja, ki se predvsem trudi biti družbeno prijazno podjetje,« (75) Oavid Kobal 13_|EmioEUR Podjetje Gold Club, v njem je David Kobal dvotretjinski lastnik, je s svojimi igralnimi avtomati navzoče že v 100 državah na vseh celinah. Kljub izjemni prodornosti se kot celotna igralniška industrija srečuje s težkimi razmerami poslovanja. Lani so prihodki od prodaje upadli za nadaljnjih 26 odstotkov (že lani glede na predlani so zdrsnili za 14 odstotkov), na slabih 15 milijonov evrov, medtem ko je bil čisti izid le tretjino predlanskega, in sicer 0,9 milijona evrov. Poleg proizvodnje aparatov je David Kobal z lastništvom navzoč še v družbah, ki se ukvarjajo tudi s prirejanjem iger na srečo, gostinstvom in oddajanjem nepremičnin. Večino čiste vrednosti vendarle ustvarja proizvodnja, a je ta zavoljo slabšega poslovanja skoraj za polovico manjša od lani naračunane čiste vrednosti premoženja, Kobal našega vrednotenja ni želel komentirati. (78) Milan in HiMa Lukič X EfD mio EUR ' Družinsko podjetje Lumar Inženiring iz Maribora, ki se ukvarja s proizvodnjo nizkoenergijskih montažnih hiš, recesija ni prizadela. Prihodki so se povečali tudi lani, in sicer na 7,7 milijona evrov, čistega dobička je bilo prav tako več, 1,1 milijona evrov. Lani so bili tudi zlata gazela. Ustanovitelj podjetja Milan Lukič je lastništvo podjetja sicer formalno prepustil ženi Hildi, sam pa ostaja lastnik manjšega podjetja Lumar za projektiranje, marketing in organizacijo. Letos se je umaknil iz aktivnega vodenja podjetja in ga prepustil sinu Marku. Podjetje se bo intenzivneje usmerilo v gradnjo šol, vrtcev in drugih javnih ter poslovnih objektov. Nekoliko aktivneje bodo nastopali tudi na tujih trgih, na domačem sicer še vedno ustvarijo večino prihodkov. Novopečena bogataša naše ocene nista komentirala. Njuno podjetniško zgodbo si lahko preberete na http://www. finance.si/267896. Nadaljevanje na strani 64. (79) Družina Ajlec 12)7 mio EUR Ob 20-letnici se je družinsko podjetje AJM iz Maribora, eden največjih slovenskih proizvajalcev oken in vrat, ki zaposluje okoli 300 ljudi, znašlo na prelomnici. Oba največja lastnika, zakonca Janez in Marija Ajlec, ki sta svoj začetni kapital ustvarila v Nemčiji, se umikata iz vodenja podjetja, iskanje direktorja zunaj družine pa se ni obneslo. Zdaj naj bi vodenje družbe prevzela Julija Ajlec Težak, najmlajša od treh hčera, ki so v podjetju tudi solastnice. Skupina seje lani prvič soočila s padcem prodaje, in sicer za več kot desetino, na 30,5 milijona evrov, poslovala pa je tudi z izgubo, ki lani ni bila zgolj posledica negativnega poslovanja trgovske družbe na Hrvaškem, temveč tudi negativnega poslovanja matične družbe. Nov zagon naj bi prinesel razvoj energijsko varčnejših oken. Manjša vrednost premoženja je izključno posledica zmanjšanega obsega poslovanja v letu 2009. Ajtečevi vrednotenja niso želeli komentirati. Podjetniško zgodbo Ajlečevih lahko preberete na http://www.finance.si/149790. (79) Herman Rigelnik 12_|7mioEUR Že lani je bilo jasno, da bodo izkazi skupine ACH, ki večino poslovanja ustvarja na področju proizvodnje in trgovine z vozili in avtodomi, pokazali močan upad obsega poslovanja. Dodajmo še druge naložbe, ki so usmerjene predvsem v regijo jugovzhodne Evrope, in postane jasno, da lahko pričakujemo opazno nižjo oceno vrednosti premoženja. Lani so se prihodki od prodaje skupine ACH zmanjšali za okroglo tretjino, na 478 milijonov evrov, kosmati denarni tok za dobrih 40 odstotkov, na 27 milijonov evrov, in čisti dobiček kar za dobri dve tretjini, na le dobre štiri milijone evrov. Omenjeno gibanje je skupaj s finančnim vzvodom, ki je prisoten pri prevzemni družbi Protej, pometel večino lastnikov Proteja z lestvice z izjemo prvega moža Hermana Rigelnika, katerega ocena vrednosti deleža se je zmanjšala za 44 odstotkov, na 12,7 milijonov evrov. Rigelnik naše ocene ni želel komentirati. (81) Goran Mladenovič | lZfBmioEUR Eden največjih zaposlovalcev z naše lestvice, ki zagotavlja delo blizu tisoč ljudem, je lastnik mariborske družbe Montavar Metalna Nova, ki projektira, izdeluje in vgrajuje hidromehanske dele, turbine in opremo za termoenergetske objekte. Lani je skupina Montavar Metalna Nova, ki ima hčerinske družbe v Črni gori, Srbiji, BiH, na Hrvaškem in celo v Nemčiji, Italiji in na Nizozemskem, ustvarila 69 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je celo 14 odstotkov več kot leta 2008, Kljub rasti prihodkov je družba, ki tudi sicer ne ustvari veliko dobička, lani ustvarila 745 tisoč evrov izgube. Mladenovič meni, da ocena našega premoženja ni točna. (81) Mo|ca Lukančič lZ_|DmioEUR Skupaj s partnerjem, Britancem Nigelom Bujctonom, sta vsak polovična lastnika poslovne skupine AHA, ki vsako leto prevzame kako perspektivno podjetje, ki se je sicer znašlo v finančnih ali poslovnih težavah. Njuna skupina podjetij tako na eni strani skrbi za dobavo lesenih obešalnikov v prestižne britanske trgovine z oblačili, na drugi strani pa za dobavo stikal avtomobilski industriji. Poleg predelave plastike je za skupino pomembna tudi predelava kovin. Prihodki skupine, ki zaposluje že okoli 600 ljudi, naj bi letos zrasli s 43,2 na 61,2 milijona evrov. Naša ocena vrednosti polovičnega dela skupine AHA je zelo konservativna, saj obstaja tveganje, da se katera od naložb tudi izjalovi, hkrati pa se s prevzemi podjetij hitro povečuje neto dolg podjetja. Če bodo načrti prestrukturiranja podjetij na dolgi rok uspešni, se bo vrednost premoženja Mojce Lukančič in njenega partnerja občutno povečala. Mojca Lukančič in Nigel Buxton sta letos prejela tudi nagrado revije Manager za izziv leta 2010. Lukančičeva pravi, da bi bila vsekakor vesela, če bi razpolagala z aktivnim premoženjem v neto vrednosti 12,6 milijonov evrov. »Moj osebni moto, ki sem si ga sposodila iz nekega ameriškega plakata, je: Nekateri sanjajo o uspehu. Drugi se prebudijo in zanj trdo delajo! Vesela in ponosna bi bila, če bi me upoštevanje mojega mota pripeljalo na listo najbogatejših Slovencev. Bojim pa se, da na to listo ne spadam,« je zapisala v odzivu. Podjetniško zgodbo Lukančičeve in njenega partnerja lahko preberete na http:// www.finance.si/270977. (83) Oruiiria Svetlik IZfZmtaEUR Skupina H&R, ki vključuje obvladujočo družbo in skupino Hidria, je lani ustvarila 156,9 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je dobrih 27 odstotkov manj kot leto prej, medtem ko se je kosmati denarni tok prepolovil, in sicer ga je bilo slabih 11 milijonov evrov. Skupina je lansko leto zaključila s 4,3 milijona evrov izgube. Hidria je globalni koncem, ki deluje v avtomobilski industriji, na področju klimatizacije, gretja in hlajenja ter izdelave ročnih orodij. Management Hidrie prek družbe H&R obvladuje sistem podjetij, združenih v korporaciji Hidria. Lastnik največjega deleža v obvladujoči družbi je predsednik korporacije Edvard Svetlik z družino, ki večino omenjenega deleža drži posredno prek družbe ES&G. Upad ocene vrednosti premoženja Svetlika za slabo tretjino odraža trende v poslovanju skupine. Svetlik je dejal, da ocene ne želi komentirati. (83) ftntlreas in Andreja Starman A _E_|__B mio EUR Tudi družba Starman, ki se ukvarja z veleprodajo pohištvenega okovja, repromaterialov in orodij za potrebe mizarstva, lesne industrije in trgovin, je lani začutila vpliv recesije. Tako so se denimo prihodki od prodaje zmanjšati za slabih 14 odstotkov, na nekaj manj kot 21 milijonov evrov, kosmati denarni tok se je zmanjšal za tretjino, na 1,9 milijona evrov, medtem ko se je čisti izid zmanjšal za dobro tretjino, na 1,1 milijona evrov. To je vplivalo na zmanjšanje ocene vrednosti deleža Starmanovih v družbi za dobro tretjino, na 12,2 milijona evrov. Starmanovi vrednotenja niso komentirati. (83) MetoiCerar l_E_|__EmiaEUR Podjetje Kalcer se je iz dejavnosti montaže spuščenih suhomontažnih stropov prelevilo v enega vodilnih prodajalcev suhomontažnih izdelkov, ki s skladiščnimi prostori bi izobraževalno dejavnostjo želi zagotavljati čim boljši servis prodaje. Družba ima poslovne enote v Ljubljani, Mariboru in Novem mestu ter predstavništvo v Beogradu. Odraz stanja v gradbeništvu so njihovi lanski poslovni rezultati, saj se je prodaja skrčila za petino (20 milijonov evrov), dobiček pa za več kot tretjino (milijon evrov). Krčenje poslovanja se je odrazilo tudi v nižji oceni njihovega premoženja, Cerar pa tega ni komentiral. Nadaljevanje na strani 70. (86) l_C_|lmioEUR Že leta 2006 je mariborsko gradbeno podjetje MTB kupilo podjetje Schop, po registru sicer v 100-odstotni lasti podjetnika Sama Majcenoviča, in sicer za 11 milijonov evrov, kot nam je povedal lastnik MTB Blaž Mlinaric. Toliko denarja je bil Mlinaric pripravljen odšteti predvsem zaradi gradbene družbe GP Ptuj, ki je bila v večinski lasti družbe Schop. Po nedavno razkritih pogodbah v časniku Finance, podpisanih še pred prodajo Schopa MTB-ju, je bila med Samom Majcenovičem in Borutom Bernhardom sklenjena tiha družba znotraj družbe Schop, in sicer je bil Samo Majcenovič po tej pogodbi upravičen do 60 odstotkov kapitala družbe, Borut Bernhard pa do 40 odstotkov. Druga pogodba o tihi družbi v tihi družbi pa je določala, da 25-odstotni delež od 40-odstotnega deleža Boruta Bernharda pripada Danilu Topleku, direktorju Taluma. Bernhard in Toplek zdaj tožita Sama Majcenoviča zaradi neizplačila kupnine (nespoštovanja pogodbe o tihi družbi), zato smo celoten znesek kupnine za Schop za zdaj pripisali Samu Majcenoviču. Ker ne vemo, kam je Majcenovič denar naložil, smo vrednost kupnine revalorizirali z 2,5-odstotka letno, kar je minimalni donos za dolgoročne bančne depozite. Majcenovič meni, da ni primeren za našo lestvico. (86) l_E_|lmioEUR Vladimir Gregor Bahč je 83odstotni lastnik novomeškega podjetja TPV. Družba ima šest hčerinskih podjetij, TPV Johnson Controls, Arsed, TPV Prikolice, TPV Avto, TPV Šumadija in TPV Rus. Skupina se ukvarja z izdelavo avtomobilske opreme, prikolic ter servisom in prodajo avtomobilov. Od hčerinskih družb Johnson Controls izdeluje avtomobilske sedeže za Renaultova vozila, Arsed pa ogrodje za sedeže, dve podjetji v tujini pa sta ustanovljeni v krajih z razvito avtomobilsko industrijo: TPV Šumadija je v Kragujevcu (Zastava), TPV Rus pa v ruskem Togtiatiju (Lada), Zadnji dve leti TPV ustvarja izgubo, kljub temu pa se premoženje skupine zaradi prevrednotenja osnovnih sredstev povečuje. Lani je skupina ustvarila 83 milijonov evrov prihodkov od prodaje, kar je 11 odstotkov manj kot leto pred tem. Čista izguba skupine je bila podobno kot leta 2008 361 tisoč evrov. Novinec na naši lestvici vrednotenja ni komentiral. (86) Ptužina Forštner IZ jI mio EUR Forštnerjevi so lastniki skupine družb skupine Fori Tinko in Fori. Fori Tinko se je iz trgovine razvil v proizvajalca rezervnih delov za avtomobilsko industrijo, predvsem prevlek za sedeže, proizvodno linijo pa ima tudi na Kitajskem. Fori Tinko je tudi večinski lastnik tovarne TT Okroglica. Skupina Fori je eden največjih slovenskih dobaviteljev komponent za industrijo bele tehnike. V letnem poročilu družbe je njen prvi mož Milan Forštner zapisal, da se Fori po kompleksnosti proizvodnega programa uvršča v sam vrh evropskih dobaviteljev komponent. Fori je tudi večinski lastnik družbe EMO Tech, ki dopolnjuje ponudbo skupine s proizvodnjo transfernih in progresivnih orodij za industrijo bele tehnike. Avtomobilski del lastništva Forštnerjevih je lani utrpel 17-odstotni padec prodaje, prodaja komponent bele tehnika pa seje zmanjšala za 13 odstotkov, kljub temu pa sta obe krovni družbi poslovali z dobičkom. Milan Forštner za komentar ni bil dosegljiv. Podjetniško zgodbo Forštnerjevih lahko preberete na http://www.finance.si/231120. (89) Ates Jencic ll_|9mioEUR Družba lnterexport se bolj kot z izvozom, na kar bi lahko napeljevalo njeno ime, ukvarja z uvozom (zastopništvo in trženje) zelo raznovrstnih izdelkov. Na domačem trgu so navzoči tako z medicinsko opremo kot s kmetijsko mehanizacijo priznanih svetovnih proizvajalcev. Družba, ki se ponaša s 50-letno tradicijo in katere 91odstotni lastnik je Aleš Jenčič, je lani poslovala uspešno, saj je tako prodajo kot dobiček povečala za dobro petino, na 28,5 oziroma 1,2 milijona evrov. Jenčiču se kljub uspešnemu poslovanju ocena zdi pretirana. (90) Zvonko Krznar 11 jO mio EUR Zvonko Krznar je lastnik trgovskega podjetja Stillmark, ki je uvoznik in distributer kozmetičnih izdelkov, prepoznaven predvsem kot uvoznik blagovne znamke L'0__citane. Prihodki od prodaje so bili zadnji dve leti nekaj manj kot sedem milijonov evrov. Kriza seje družbi lani poznala predvsem v 37-odstotnem padcu dobička, ki ga je bilo za manj kot milijon evrov, kar pa je za dejavnost, ki jo opravlja Stillmark, kljub vsemu zelo dober zaslužek. Kako naše vrednotenje vidi Krznar, nismo mogli izvedeti. Nadaljevanje na strani 72. (90) Bare Sinile llfDmioEUR Če je vzpon gradbeništva v letih pred krizo podpiral poslovanje družinske družbe Terra R. B., ki se ukvarja s trgovino na debelo in drobno z gradbenim materialom, jo je recesija udarila z vso silo. Čisti prihodki od prodaje so lani strmoglaviti za 40 odstotkov, na 47,9 milijona evrov, medtem ko se je kosmati denarni tok zmanjšal za skoraj tretjino, na 2,6 milijona evrov, čisti dobiček pa za 60 odstotkov, na 0,6 milijona evrov. Ti trendi so vplivali na našo oceno Simičevega čistega premoženja, ki se je v primerjavi z lani zmanjšalo za dobro polovico, na 11,8 milijona evrov. Sirnič naše ocene ni želel komentirati. (92) . Sostjan Šifrar ll_|7mioEUR Kandidat za predsednika GZS je lastnik družbe Šibo 6, ki razvija in izdeluje embalažne izdelke za kozmetično, farmacevtsko in prehrambno industrijo, pa tudi izdelke za energetiko. Družba je našla zelo ozko tržno nišo v razvoju in izdelavi pokrovčkov in tesnil. Njeni prihodki so lani zrasli za 39 odstotkov, letos pa načrtuje nadaljnjo 10-odstotno rast, za okoli polovico letnih prihodkov ima sklenjene pogodbe do leta 2015. Družba se je v zadnjih letih zaradi hitre rasti tudi preselila, kar je povečalo stroške poslovanja. Dobička je bito lani tako le za četrt milijona evrov, a se utegne letos precej povečati, če ji bo uspelo zmanjšati nekatere stroške, ki jih je utrpela s selitvijo. In kaj o naši oceni meni Šifrar? »Prebral sem vašo razlago ocene, ki se mi zdi zanimiva in strokovna. Meje pa presenetilo, da poznate nekaj dejstev, ki so sicer prava, ampak jih ne oznanjamo v javnosti. Glede naših pogodb, dobrih plačnikov in našega relativno dobrega položaja na trgu in tudi pri nas v samem podjetju. Rast podjetja bo letos nekaj več kot 10-odstotna, o kakšnih večjih presenečenjih pa spomladi,« je dejal. Več na strani 50. (93) Tomaž Lahajnar llfDmioEUR V investicijskemu skladu Srvent je največji lastnik nizozemska družba Eerste Niedering Fonds, za katero naj bi stal Tomaž Lahajnar - ta jo tudi zastopa na skupščinah družbe. Večino naložb je Sivent že odprodal, poleg nekaj manjših mu je preostala še tista v Gostinsko podjetje Ljubljana, ki je bolj znano po restavraciji Zlata ribica v središču mesta in kopališču Laguna na severu Ljubljane. Za vrednotenje je bilo ključno, da smo prevrednotili zemljišča, in sicer na slabih 14 milijonov evrov, ki jih ima v lasti GP Ljubljana, v poslovnih knjigah pa so zavedena po bistveno, skoraj desetkrat, nižjih cenah. Lahajnar našega vrednotenja ni komentiral. (04) Miroslav Gnamuš j ll_|5mioEUR Litostroj Ulitki so nastali na pogorišču nekdanjega socialističnega velikana Litostroj. Kot zdravo jedro, ki se ukvarja predvsem z izdelavo turbin za ; elektrarne, so ga pred stečajem kupili Nizozemci, leta 2006 pa ga je odkupilo podjetje ACMG, katerega 84-odstotni lastnik je Miroslav Gnamuš. Podjetje je bilo pripojeno družbi Litostroj Jeklo, ki jo vodi Gnamuš in je lani poslovala slabše kot predlani, predvsem je očiten padec prihodkov, vendar so še vedno poslovali s solidnim dobičkom. Ta je v celotni skupini ACMG ob četrtino manjši prodaji (45,5 milijona evrov) znašal dobrega pol milijona evrov. Gnamuš pravi, da lastnina obvezuje, glede izračunanega premoženja pa poudaril, da »to nikakor ni denar na mojem računu, pač pa vrednost sredstev in obratni kapital, kije del poslovne aktive podjetij v moji lasti. V tolažbo zavistnim lahko trdim, da je lastništvo najprej breme in odgovornost, šele nato ugodnost« (95) 11 0,3 mio EUR Marko Kolbl je direktor in prek dunajskega podjetja Efuso 16,5-odstotni lastnik ponudnika zunanjega oglaševanja Europlakat. Redki tekmeci, ki so ostali po Europlakatovem prevzemu Metropolis Medie leta 2006, mu vseskozi očitajo monopolni položaj, Urad za varstvo konkurence pa naj bi Europlakatu po poročanju medijev prav zato že kmalu naložil odprodajo znatnega deleža oglaševalnih lokacij. Velik delež Kolblovega premoženja izvira iz lanske prodaje 16,5-odstotnega deleža drugima dvema avstrijskima lastnikoma Europlakata. Po naših konservativnih izračunih je kupnina za ta delež glede na naravnost fantastične podatke o poslovanju v letu 2008 (skoraj 20 milijonov evrov prodaje ob 7,6 milijona evrov EBITDA in 3,1 milijona evrov čistega dobička) znašala pet milijonov evrov. Kolbl je na informacijo o kupnini dejal le, da je bila ta vsaj tolikšna, kolikšna, pa ni želel razkriti. Efusov preostali, prav tako 16,5odstotni delež smo ovrednotili bistveno niže, na 1,4 milijona evrov, saj smo izhajali iz poslovanja v letu 2009, v katerem je skupina Europlakat imela le še 14 milijonov evrov prihodkov od prodaje in dobrih 100 tisoč evrov čistega dobička. Okoli tretjina čiste vrednosti njegovega premoženja (3,7 milijona evrov) izvira iz lastništva družbe Kolmar, ki ima poleg gostinstva v lasti tudi Radio Center s pripadajočimi oglaševalskimi podjetji. Vse ocene smo revalorizirati na konec leta 2010. Kolbl naše ocene ni želel komentirati, (95) Družina Prebil ll_|3miaEUR Gre za delež pokojnega Matjaža Prebila v BTC-ju, ki pa se še vedno omenja v delniški knjigi. Delež do spremembe zato pripisujemo družini kot dedičem tega premoženja. (97) . Marko SpJv-*} HfEmioEUR Glej opis pod št 25. Žehelj meni, da je ocena krepko pretirana. »Težko je ocenjevati vrednost delnic, ker niso na borzi, poleg tega gospodarska kriza še ni minila. Živim v redu, žal nimam nobenega občutka, da bi bil bogat, v primeru realnejšega vrednotenja pa sem prepričan, da se ne bi uvrstil niti med prvih tisoč,« (08) Helena Drask ovič — . ! llflmioEUR Helena Draškovič je 27odstotna lastnica družbe Magistrat International, ki glavnino prihodkov ustvari z verigo trgovin z oblačili. Med drugim je lastnica trgovin Emporium in zastopnik za več kot deset modnih blagovnih znamk, med drugim Žaro in Calvin Klein. Družba je v Sloveniji tudi zastopnik in distributer 22 tujih in osmih domačih blagovnih prehrambnih znamk, med drugim čaja Teekanne in lizike Chupa Chups, z njimi pa ustvari približno tretjino prihodkov skupine. Magistrat International je lani skupno ustvaril 61,5 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je 1,7 odstotka manj kot leta 2008, kljub temu pa se je dobiček skupine povečal za slabo desetino. Padec prodaje je družba uravnovesila z zmanjšanjem števila zaposlenih z 293 na 265 in s tem skrčila stroške. Magistrat International je pravkar v postopku preoblikovanja iz delniške družbe v družbo z omejeno odgovornostjo, nase pa je podjetje opozorilo zaradi izjemno skromne odpravnine delničarjem, ki se ne bi strinjali s preoblikovanjem. Draškovičeva našega vrednotenja ni komentirala. (98) Janez Pacniic llflmioEUR Energija RM, katere 20-odstotni lastnik je Janez Pačnik, je koroško investicijsko podjetje, njegova največja naložba pa je 41-odstotni lastniški delež v eni najuspešnejših družb v regiji, TAB-u iz Mežice. Ta je lani kljub rahlemu upadu prodaje poslovala zelo dobro in tako največ doprinesla k vrednosti premoženja Janeza Pačnika. Energija RM ima še nekaj naložb v manjših koroških podjetjih, med drugim tudi v Elektrarnah RM, ki smo jih prav tako upoštevali pri vrednotenju. Pačnik za komentar ocene ni bil dosegljiv. (100) Feliks Vidovič 11 mio EUR Družba Mevi s sedežem v Mariboru se ukvarja predvsem z donosno prodajo diagnostičnih medicinskih aparatur. Lani je podjetje ustvarilo dobre tri milijone evrov prihodkov in skoraj milijon evrov dobička. Ker je podjetje posrednega 100-odstotnega lastnika (lastne deleže smo izključili) Feliksa Vidoviča v zadnjih letih izplačevalo dobičke, smo tudi to upoštevali pri vrednotenju njegovega premoženja. Njegovega komentarja naše ocene nam ni uspelo dobiti.


Medij: Manager
Avtorji: Ni avtorja
Teme: mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih 
Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 03. 11. 2010 
Stran: 73