Morebitna presenečenja, ki bi jih lahko pripravili večji nedržavni lastniki, so bila s tem vnaprej izključena, delničarji pa si bodo razdelili dividende v višini 7,5 evra na delnico in za to porabili kar 15,6 milijona od skupaj skoraj 19 milijonov evrov Petrolovega bilančnega dobička. Kot je v utemeljitvi sodbe zapisalo vrhovno sodišče, bi bili ukrepi ATVP utemeljeni, če bi državna podjetja še vedno presegala prehodni prevzemni prag, torej obvladovala več kot 32,56 odstotka Petrola, kolikor so jih imela v lasti ob uveljavitvi zakona o prevzemih (ZPRE) avgusta2006. Vendar pa je imela skupina državnih lastnikov s Kadom in Sodom na čelu marca letos, ko jim je ATVP vzela glasovalne pravice v Petro lu, v lasti le še 29,2 odstotka družbe. Vrhovno sodišče je tako pri svoji sodbi v celoti upoštevalo avtentično razlago zakona o prevzemih, ki je bila v začetku maja sprejeta v državnem zboru. V skladu z njo skupini povezanih oseb, ki so ob sprejemu prevzemne zakonodaje avgusta 2006 presegale prevzemni prag, prevzema ni treba objaviti, če najprej kupijo delnice in jih nato prodajo ter tako svoje lastništvo uskladijo z začetnim stanjem. Ob odsotnosti boja med glasovalnimi bloki, serijskega vlaganja nasprotnih predlogov, izpodbojnih tožb in dragih dramaturških vložkov je bil ta-Bo ATVP upošteval avtentično razlago? »Sprejeta avtentična razlaga predstavlja del zakona od njegove uveljavitve, ne glede na to, da je bila sprejeta kasneje,« je v odločitvi zapisalo vrhovno sodišče in dodalo, da je to večkrat v svojih odločbah navedlo tudi ustavno sodišče. Kljub temu so v Agenciji za trg vrednostnih papirjev (ATVP) napovedali, da bodo zaradi sprejete avtentične razlage sprožili ustavni spor. Včerajšnja pojasnila agencije nakazujejo tudi, da v primeru Abanke, kjer so državni lastniki prav tako ostali brez glasovalnih pravic, avtentične razlage prevzemnega zakona ne bodo upoštevali. »S svojo odločitvijo je vrhovno sodišče zadalo hud udarec neodvisnosti sodstva. S tem sporoča, da noče ali pa ne zmore omejiti neustavnih in samovoljnih ravnanj nosilcev oblasti, v konkretnem primeru državnega zbora. Gospodarski subjekti, ki so odvisni od države, si na trgu lahko pravila igre določajo sami, tudi z učinki za nazaj,« so sporočili iz agencije, ki jo vodi Damjan Žugelj, in odločitev označili celo kot »nedopustno«. Na sodišču agenciji niso ostali dolžni. »Kljub temu da tovrstne izjave vodstva ATVP niso redke, ocenjujemo, da gre za popolnoma neprimerno in nedopustno komentiranje s strani državnegsrorgana, ki predvsem odraža nepoznavanje načel pravne države in pomeni elementarno nespoštovanje odločb vrhovnega sodišča,« so se odzvali. ko včeraj najzanimivejši del včerajšnje skupščine povezan z glasovanjem o razrešnici nekdanjemu predsedniku uprave Aleksandru Svetelšku. Ta jo je kljub drugačnemu nasprotnemu predlogu Združenja malih delničarjev -Skupaj smo močnejši dobil, in to s prepričljivo, 89-odstotno podporo lastnikov Petrola. Poleg Svetelška sta razrešnico ob vseh ostalih članih uprave dobila tudi Jani Živko in Roman Dobnikar, ki sije po oceni malih delničarjev prav tako nista zaslužila. »Svetelšek je objektivno odgovoren za dogovor s SCT, s katerim se je Petrol odrekel prvovrstnim zavarovanjem in se izpostavil visokemu dolžniškemu tveganju. Pogodbo je podpisal Dobnikar, Živko pa tega kot odgovorni za finance ni preprečil,« je delničarjem dejal predsednik združenja Rajko Stankovič. Na njegovo dodatno vprašanje, ali se bo izpostavljenost do SCT, ki trenutno znaša 1,25 milijona evrov, ob zelo verjetnem stečaju družbe spet povečala, saj bodo pogodbe, M sta jih podpisala SCT in Petrol, padle v enoletno izpodbojno obdobje, pa je Živko odgovoril, da bi se maksimalna izpostavljenost v tem primeru povečala na okrog dva milijona evrov. Čeprav je prvotna izpostavljenost Petrola do SCT znašala okrog 1 1 milijona evrov, so nam v družbi pojasnili, da te višine tudi vprimeru stečaja SCT ne more več doseči zaradi hipotek na kupljenih zemljiščih, DDV in davčnih olajšav. Delničarji so soglašali tudi s spremembo statuta, ki ukinja mesto podpredsednika uprave in skupno zastopanje. »Ne ukinja se načelo štirih oči, ampak le še bolj izpostavlja odgovornost posameznih članov uprave,« je predlog utemeljil prvi nadzornik Petrola Tomaž Kuntarič. Berločnik: Slovenija ni zrela za združitev Petrola in Mercatorja »Slovenija ni zrela, da bi se ti družbi združili. Aktivnosti na tem področju ni,« je prvi mož Petrola Tomaž Berločnik včeraj odgovoril na vprašanje nekdanjega predsednika nadzornega sveta Mirana Mejaka, zakaj se Petrol strateško ne poveže z Mercatorjem. Mejakovo oceno, da bi Petrol za širitev v jugovzhodni Evropi potreboval strateškega partnerja, je Berločnik komentiral: »Vem, da bomo z nekom morali skleniti strateški dogovor, a ne nujno na lastniški ravni.« Berločnik je še razkril, da je Petrol zainteresiran za partnerstvo v morebitnem terminalu za utekočinjeni naravni plin in da družba ne namerava vlagati v raziskovanje vrtin na območju Petišovcev. Petrol bo za dividende porabil kar 15,6 milijona evrov bilančnega dobička. Na fotografiji (z leve) odvetnik Uroš Nič, ki je predsedoval skupščini, Marica Lah, Jani Živko, predsednik uprave Tomaž Berločnik, Rok Vodnik in Roman Dobnikar.

Medij: Dnevnik
Avtorji: Cirman Primož,Polanič Matjaž
Teme: mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih 
Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 20. 05. 2011 
Stran: 24