Ker bi zadolženi Agrokor obremenil in izčrpaval Mercator ter ogrozil delovna mesta, so na vlado naslovili zahtevo, naj prepreči prodajo Mercatorja, sicer bodo ukrepali proti NLB. »Dva ministra, za kmetijstvo in za finance, sta se že izrekla proti prodaji Mercatorja. Upam, da bodo tudi drugi ministri imeli toliko poguma, da se bodo izrekli enako in s sklepom vlade preprečili prodajo. Vlada bi se lahko vsaj opredelila, kaj prodaja Mercatorja pomeni za slovensko gospodarstvo,« je poudaril predsednik sindikata delavcev trgovine Ladislav Rožič. Čeprav je sedež NLB od poslopja vlade oddaljen le lučaj, protestniki včeraj niso odšli na Trg Republike 2. »NLB ni več naša banka, popolnoma jo bomo ignorirali,« je poudaril Rožič. Denar iz NLB! Nadzornike NLB in Pivovarne Laško so sindikati pozvali, naj prodaje ne podprejo, Agencijo za upravljanje kapitalskih naložb RS (AUKN) pa, da se v dogajanje vključi kot aktiven lastnik in začne z državnim premoženjem ravnati odgovorno. »Če bo NLB vseeno prodala Mercator, bomo nadaljevali naše aktivnosti in iz banke v treh mesecih potegnili 900 milijonov evrov,« je poudaril Rožič. Predsednik KS 90 Peter Majcen pa je poudaril, da je treba razloge za prodajo Mercatorja iskati tudi pri preteklih netransparentnih prodajah domačih podjetij. Zgodbi Mercatorja in tajkunov v gradbeni panogi sta namreč še kako povezani. »Delavci zdaj nimajo več v rokah podjetij, zato se tisti, ki so prišli do njih, z njimi lahko igračkajo. To je resnica in to je treba končati,« je poudaril Majcen. Protestnike je podprl tudi predsednik ZSSS Dušan Semolič. Po njegovem mnenju bi bila prodaja Mercatorja sovražni prevzem, saj bi z njegovim izčrpavanjem in na plečih delavcev pravzaprav reševali hrvaški Agrokor. »Agrokor je preveč zadolženo podjetje. Obsojamo ravnanje tistih bank, ki jih že tri leta rešujemo z davkoplačevalskim denarjem,« je poudaril Semolič. Tudi prevzemi slovenskih podjetij niso obrodili nič dobrega, je dodal predsednik ZSSS: »Vedno je šlo samo za dobičke in pogorišča tovarn. Zato to obsojamo, zato se temu upiramo.« Nekdanji politik Gojko Stanič, ki se je potegoval za kandidaturo za predsednika vlade, pa je zaposlene pozval, naj zahtevajo delnice Mercatorja nazaj. »Leta 1990 je bil Mercator v stoodstotni lasti zaposlenih, potem pa je prišla demokratična oblast in vam podjetje vzela. Nekaj malega so vam pustili, zdaj pa bodo še to prodali. Zahtevajte 51 odstotkov lastnine zase. V času, odkar je podržavljen, se je kapital Mercatorja povečal za petkrat, s 157 milijonov evrov na 823 milijonov, pa ni nič vašega. Zahtevajte lastnino nazaj,« je protestnike pozval Stanič. Vlada ni razpravljala »Prodaja Mercatorja ni vprašanje za komentarje posameznih ministrov, temveč za odločitve organov, ki morajo o tem odločati. Navadno se take operacije delajo s partnerji, ki so finančno kvalitetni, sicer lahko nastane transakcija, ki bo podobna tistim, ki so se v Sloveniji že izvajale, to je odkup na kredit ... Je pa Mercator le naravna posledica dogodkov, ki so se začeli že pred leti in se zdaj končujejo tako, da mnogim lahko ni všeč,« je na vprašanje Dela, ali podpira prodajo Mercatorja Agrokorju, povedal minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari. Na naše dodatno vprašanje, ah je stališče finančnega ministra Franca Križaniča, ki nasprotuje »sovražnemu prevzemu Mercatorja«, tudi uradno stališče vlade, je Gaspari, ki je te dni nadomeščal obolelega premiera Pahorja, pojasnil, da »vlada o tem še ni razpravljala. Tako da bi težko povedal, kakšno je stališče vlade.« Na vprašanje o primernosti Agrokorja kot kupca pa je pojasnil: »Nimam mnenja, ker nisem videl bilanc in nisem sodeloval v pogajanjih. Praviloma pa v vsaki prevzemni operaciji prevzemajo boljši slabše, in ne obratno.« Hrvaški trgovci o Agrokorju Na rob slovenskemu sindikalnemu protestu proti Agrokorju se je oglasil tudi Sindikat trgovine Hrvaške. V pismu Dušanu Semoliču so zapisali, da je po njihovih podatkih uprava Agrokorja poskušala večkrat vzpostaviti stik z našo zvezo svobodnih sindikatov, da pa ta ni hotela sprejeti vabila za srečanje, niti ni prebrala Agrokorjeve ponudbe za nakup delnic Mercatorja. Sindikat trgovine Hrvaške je z Agrokorjem in njegovo trgovsko družbo Konzum podpisal kolektivno pogodbo že leta 1996 in od takrat ta družba velja v sindikatu za enega najboljših delodajalcev. Z Mercatorjem kot matično družbo prevzetih Getroja, Fresoflexa, Slobode in drugih jim v treh letih ni uspelo skleniti kolektivne pogodbe, so pa ta podjetja izgubila veliko zaposlenih in prejšnji položaj na trgu. Sindikalne akcije proti Agrokorju so po njihovem mnenju neprimerne in neprofesionalne. Podpora tujim naložbam Ministrstvo za gospodarstvo ter Javna agencija za podjetništvo in tuje investicije sta včeraj predstavljala dosežke pri pridobivanju tujih neposrednih naložb v Slovenijo. Na vprašanje Dela, kako prodaja oziroma neprodaja Mercatorja lahko vpliva na privabljanje strateških vlagateljev, je generalni direktor direktorata za turizem in internacionalizacijo Marjan Hribar odgovoril: »Več kot bo takšnih transakcij, bolj se bo Slovenija pokazala kot država brez zavor za tuje vlagatelje, po čemer smo bili kar nekaj let znani v mednarodnih finančnih ustanovah. Zagotovo se z vsako naložbo povečuje delež naložb in odpira prostor za nove.« Kakšno znamenje pa bo Slovenija poslala, če prodaje ne bo? »Ali bo prodaja izvedena, je stvar lastnikov. Mi lahko zgolj presojamo morebitna sporočila v mednarodni poslovni svet, tako v primeru te kot drugih transakcij. V primeru Fructala se je na tem področju zagotovo zgodil premik,« je svoje mnenje predstavil Hribar. Mercator na Zagrebški aveniji v Zagrebu Foto Cropix EATONS CAPITAL LC 1100 Salem Rose Las Vegas, Nevada 89144, USA Objava namere za prevzem družbe Pivovarna laško d.d. Sporočamo vam, ča je v skladu s prvim odstavkom 24. člena Zakona o prevzemih [ (Uradni list Republike Slovenije št. 79/2006, v nadaljevanju ZPre-1) družba EATONS CAPITAL LC, 1100 Salem Rose, Las Vegas, Nevada 89144, USA (v nadaljevanju: prevzemnik), objavila namero, da bo v skladu z ZPre-1 podala j prevzemno ponudbo za nakup delnic ciljne družbe Pivovarna Laško d.d. Trubarjeva 28, 3270 Laske, Slovenija (matična številka družbe: 5049318). Prevzemnik bo najkasneje v tridesetih dneh po objavi te prevzemne namere objavil prevzemno ponudbe za nakup delnic ciljne družbe Pivovarna Laško d.d. Trubarjeva 28, 3270 Laško, Slovenija (matična številka družbe: 5049318) EATONS CAPITAL LC Ulana Speltz j Faksimile prevzemne namere neznane družbe

Medij: Delo
Avtorji: Jenko Miha,Križnik Božena,Tekavec Vanja,Gole Nejc
Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih 
Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 21. 12. 2011 
Stran: 3