Karierni vzpon Ljubljančana seje začel z ustanovitvijo družbe za upravljanje Divida, kije v svojih skladih zbirala lastninske certifikate in upravljala pida Kompas Sklad lin 2. Ker sta bila pida leta 1996 vpletena v sporno preprodajo Mercatorjevih delnic, je Divida zaradi domnevnega oškodovanja malih delničarjev izgubila licenco za upravljanje pidov. Ko je leta 1998 postal odvzem pravnomočen, je Agencija za trg vrednostnih papirjev Laha ovadila. Ovadba je šest let ležala v tožilskih omarah, šele nato je tožilec, ki so mu predodelili primer, vložil neposredno obtožnico. Lah pravi, da denar pri njem nikoli ni bil na prvem mestu: »Milijon, deset milijonov, milijarda, deset milijard, razlika je samo v ničlah zadaj. Od milijona navzgor je vse bolj ali manj podobno!« Zato je toliko bolj ironično, da je sedel na zatožno klop zaradi 135.600 evrov, kolikor je v žep vtaknil posrednik pri poslu z delnicami, medtem ko je sam s poceni prevzemanjem družb, z mrežo podjetij, ki so nastajala in ugašala, z iztisnjenjem malih delničarjev ter s selitvijo premoženja iz ene firme v drugo oziroma v tujino s hojo po robu prevzemne zakonodaje postajal čedalje bogatejši. Na prvem sojenju je bil Lah oproščen, po razveljavitvi sodbe pa so sodniki zavzeli stališče, daje z malverzacijami, ki jih je sam opisal kot orodje, da bi se izognil plačilu davka, stopil čez rob. Finančnik bistrih misli in hitrih potez, ki ga danes poznamo tudi kot mecena kulturnih dogodkov in zbiratelja umetnin, predvsem pa kot poslovneža, ki poskrbi, dazavrši od presenečenja, tako kot denimo pri poskusu prevzema Pivovarne Laško, je nekoč dejal, da je pred dolgimi leti »začutil, da gre za pravo stvar«. Da je privatizacija tista zgodba, ki bo zaznamovala Slovenijo in njega. In kako prav je imel! Nekateri v Lahu namreč vidijo poosebljenje vsega, kar je v privatizaciji šlo narobe, pri čemer mu je šla na roko tudi zakonodaja oziroma politika. Lani je gospodarski kriminal povzročil za 176 milijonov evrov škode, predlani 505 -prav učinkovit pregon gospodarskega kriminala pa javnost prepoznava kot merilo delovanja pravne države. Država si veliko obeta od nove protitajkunske zakonodaje, a ta bo učinkovita le, če bodo primeri v kratkem času doživeli epilog. Ne glede na to, ali je sodba obsodilna ali oprostilna. Pomembno je, da se pospeši čas odločanja. Da ne bo spet 16 let prepozno. »Milijon, deset milijonov, milijarda, deset milijard razlika je samo v ničlah zadaj.« Olga Cvetek o prvi pravnomočni obsodbi tajkuna

Medij: Delo
Avtorji: Cvetek Olga
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Mnenja
Datum: 11. 05. 2012 
Stran: 5