Kriza in diskontni trgovci upočasnili rast V naslednjih letih se je rast poslovanja Skupine Mercator nekoliko upočasnila, kar je vvelikimeriposledica agresivnega nastopa diskontnih trgovcev, sočasno pa se je začelo tudi obdobje finančno-gospodarske krize, ki je pokopalo številne pomembne poslovne sisteme v regiji. Vminulemletu je tako Skupini Mercator uspelo ustvariti malenkost manj kot tri milijarde evrov čistih prihodkov od prodaje, primerljivi EBITDAje ostalnaravnileta2010, čisti dobiček pa se je znižal na 23,5 milijona evrov. V zadnjih treh letih, ki so bila za slovensko gospodarstvo najtežja po osamosvojitvi, so se prihodki Skupine Mercator na letni ravni povečevali za nekaj manj kot pet odstotkov, število zaposlenih v skupini pa se je od nastopa Debeljakovega mandata povzpelo s 16.372, na 24.266 oziroma za 7894. Padec dobička tudi zaradi financiranja dobaviteljev Lanskoletnipadec čistega dobičkapa ni bil zgolj posledica neugodnih razmer v gospodarstvu in izgub iz tečajnih razlik (srbski dinar in hrvaška kuna), saj je na padec dobička bistveno vplivalo večje znižanje poslovnih obveznosti, kije zaradi višjih stroškovznižalo tudi dobiček. Kljub nekaterim izvedenim prevzemom, s katerimi so prevzeli tudi določene zaloge in poslovne obveznosti, so se na ravni skupine obveznosti do dobaviteljev v minulem letu znižale za kar 50 milijonov evrov, na 510 milijonov evrov. Čeprav je v trgovski panogi običajno, da trgovce financirajo dobavitelji, je bilo stanje v Mercatorju konec lanskega leta ravno obratno. V poslovnih terjatvah in zalogah je imela namreč Skupina Mercator konec lanskega decembra vezanih za 580 milijonov evrov premoženja, medtem ko je svojim dobaviteljem dolgovala 70 milijonov evrov manj. Ekspanzivna širitev Ker je finančno-gospodarska kriza v trgovski panogi še poudarila pomen ekonomije obsega, so se številni lastniki lokalnih trgovcev prav v zadnjih letih začeli nagibati k priključitvi oziroma prodaji svojih družb kateremu od večjih poslovnih sistemov. Pod vodstvom Debeljaka je tako Skupina Mercator izvedla številne prevzeme, ki so nadoknadili padce zaradi znižanja po trošnje in kupne moči prebivalstva. Srbske trgovske družbe Rodič M&B, Familija Marketi, Robne kuče Beograd in Čoka, bosansko-hercegovski Drvopromet, črnogorski Pantomarket, Plus Commerce in Mex, hrvaški Getro, Plodine, Billa in Presoflex ter energetska družba EN-Plus so le nekateri prevzemi, ki jih je v zadnjih letih izvedel Mercator in s tem delež prodaj e v tujini povečal na več kot 40 odstotkov. Na tujih trgih je Skupina Mercator v minulem letu poslovala z dobičkom, z izjemo hrvaškega trga, kjer ji še ni uspelo doseči zadovoljive ekonomije obsega. Dividende ublažile borzni padec Konec lanskega decembra je imel Mercator v hčerinskih in odvisnih družbah vloženih že za 636 milijonov evrov premoženja, medtem ko je bil na drugi strani celoten Mercator na borzi vreden nekaj manj kotpol milijarde evrov. Kljub padcu cene delnice Mercatorjapo (uradnem) umiku Agrokorja pa so njegovi delničarji finančno-gospodarsko krizo prebrodili bistveno bolje kot lastniki številnih preostalih družb, ki kotirajo na Ljubljanski borzi. Vlagatelji, ki so na samem vrhuncu borzne evforije vlagali v delnice Mercatorja, so do danes izgubili slabih 70 odstotkov, vendar pa so bile izgube zaradi izplačanih dividend nekoliko nižje. Iz 1000 evrov, vloženih v delnice Mercatorja na vrhuncu borzne evforije, je tako njegovim delničarjem ostalo slabih 400 evrov, bolje pa so od pomembnejših borznih družb krizo prebrodilile še delničarji Cinkarne Celje in Krke. Zanimivo gre za tri družbe, ki imajo (so imele) vrsto let stabilno upravo, njihovega poslovanja v času krize niso zaznamovali odpisi zgrešenih naložb, poleg tega so svojim delničarjem v zadnjih letih izplačale tudi za slovenski trg nadpovprečno visoke dividende. Skupina Mercator je pod vodstvom Žige Debeljaka povečala prihodke od prodaje za približno 70 odstotkov, na skoraj tri milijarde evrov. Na fotografiji od leve proti desni: članica uprave za operativno področje Mercator trgovina Jugovzhodna Evropa Stanka Čurovič, članica uprave za strateške finance in informatiko Melita Kolbezen, predsednik uprave Skupine Mercator Žiga Debeljak, članica uprave za strateški razvoj kadrov in organizacije Vera Aljančič Falež ter član uprave za operativno področje Mercator trgovina Slovenija Peter Zavrl. Vsi člani uprave so konec minulega tedna podali odstopne izjave. »Potem ko smo v našo ponudbo dodali mobilno tehnologijo, turistične storitve in energijo, je v naši strategiji, da ponudbo dopolnimo tudi z osnovnimi finančnimi in zavarovalnimi storitvami,« je o načrtih za širitev Skupine Mercator po petkovi skupščini povedal Žiga Debeljak. •Hrvadri trg je za nas od leta 2009 nočna mora, saj ja bil tam odziv potrošnikov na politični zaplet decembra 2008 zeh čustven. Ko se je v kombinaciji s tem zgodila še kriza, se |e produktivnost zmanjšala in na Hrvaškem smo s temi prihodki premajhni,« je razlage za slabše poslovanje v nas južni sosedi pojasni 2iga Debeljak. hPo vstopu Hrvaške v EU bo prišlo do konsolidacije trgovske dejavnosti v tej državi v dva ali tri etebra, eden od teh pa bo tudi Mercator,« je te dejal. Razdolžitev z nepremičninami Eden izmed ključnih očitkov upravi je doPičhnnosnost poslovanja v primerjavi z večjimi svetovnimi trgovci, vendar pa jeto vueliki meri o_wznostnii in velikim deležem lastniških nepremičnin. To naj Pi se opaznge spremenilo že letos, Zaradi prodaje in ponovnega najema okoli 250 milijonov evrov nepremičnin ter 88.5 milijona evrov. naj bi se namreč finančni dolgzniiali za oholi 390 evrov. Nižji finančni dolg in posledično na poslovanju Mercatorja sicer

Medij: Dnevnik
Avtorji: Polanič Matjaž
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 02. 04. 2012 
Stran: 18