Evropska komisija, ki mora soglašati z dokapitalizacijo NLB, bo odločitev glede sodelovanja države pri zagotavljanju kapitala NLB po naših informacijah sprejela šele v petek. Motila naj bi jih tako kot KBC predvsem previsoka cena delnice, ki jo je v sklicu skupščine zapisala vlada in je postavljena pri 68,71 evra. Glede na to, da je knjigovodska vrednost delnice NLB konec marca znašala le nekaj več kot 80 evrov, bi dokapitalizacija tako potekala po več kot 0,8-kratniku knjigovodske vrednosti, medtem ko so se morale največje evropske banke v zadnjem času dokapitalizirati po okoli 0,2- do 0,3-kratniku knjigovodske vrednosti delnice. V petek bo uprava banka po naših informacijah prejela tudi poročilo o skrbnem pregledu, ki ga v banki opravlja Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) in naj bi med drugim pokazalo, koliko kapitala banka dejansko še potrebuje za poslovanje. Vedno več je dvomov, da bo državi uspelo ujeti rok za dokapitalizacijo NLB, ki se glede na zahtevo evropskega regulatorja bančnega sistema EBA in Banke Slovenije izteče v soboto. Neizogibna posledica bo v tem primeru nadaljnje znižanje bonitetne ocene banke, ta pa se lahko kaj kmalu nadeja tudi vprašanj mednarodnih finančnih institucij, ki NLB še oskrbujejo z denarjem. Vse glasnejša so tudi opozorila, da bo položaj v slovenskem bančnem sistemu državo prisilil k prošnji za pomoč, kot se je to pred dnevi zgodilo Španiji. Ob vsem navedenem bo vlada zaradi časovne stiske, v katero se je ujela tudi po lastni krivdi, očitno kršila več zakonov in smernic Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), k spoštovanju katerih smo se zavezali pred letom dni, ko smo vstopili v družbo te elitne skupine držav. Vlada šele danes o skupščini NLB Dan pred skupščino NLB ni bilo uradno znano niti, kdo bo vplačal dokapitalizacijske delnice, o izdaji katerih bodo danes odločali lastniki banke, niti kdo bo vplačal pogojno zamenljive Co Co obveznice banke. Spomnimo, njihov lastnik bo imel velike možnosti, da še pred iztekom leta postane lastnik NLB oziroma poveča svoj delež v banki. Glede na gospodarski položaj v državi in stečaje podjetij obstaja namreč velika verjetnost, da se bo količnik temeljnega kapitala banke znižal pod sedem odstotkov, v tem primeru pa se bodo obveznice pretvorile v redne delnice z glasovalno pravico. Vlada bo o stališčih za glasovanje na današnji skupščini največje banke v državi predvidoma odločala kar na današnji redni seji, torej tik pred skupščino banke. Ob tem velja omeniti, da na včerajšnji dnevni red seje vlade predlog o uveljavljanju glasovalnih pravic na skupščini NLB še ni bil uvrščen. Razlog se verjetno skriva tudi v tem, da po naših informacijah koalicijski partnerji še včeraj niso imeli usklajenega seznama novih nadzornikov banke. Kot je znano, vlada predlaga razrešitev celotnega nadzornega sveta pod vodstvom Marka Simonetija, medtem ko je predlog sklepa, ki naj bi vključeval imena novih nadzornikov, pustila »odprtega«. Edini imeni, ki sta se včeraj pojavili v javnosti, sta France Arhar, dolgoletni predsednik uprave Unicredit banke, in Žiga Andoljšek, nov direktor stanovanjskega sklada. Naj ob tem še omenimo, da bo moral nov nadzorni svet, če ga bo vladi danes sploh uspelo imenovati, do sobote soglašati z dokapitalizacijo banke. AUKN vladi: Spoštujte zakone Vlada naj bi glede na pooblastilo državnega zbora oziroma koalicijskih poslancev na današnji skupščini banke upravljalske pravice državnih lastnikov zastopala sama, a tudi to včeraj popoldne še ni bilo povsem gotovo. Agencija za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) je vlado včeraj opozorila na spoštovanje zakonitosti njenega dela pri upravljanju s premoženjem države, med drugim prav na področju kadrovanja. Zakon o upravljanju kapitalskih naložb države namreč predvideva posebno posvetovalno telo, to je akreditacijsko komisijo, kodeks upravljanja družb s kapitalskimi naložbami države pa jasen postopek akreditacije in nominacije kandidatov za nadzornike. K spoštovanju kodeksa pa zakon ne zavezuje le AUKN, temveč tudi druge »državne organe pri upravljanju kapitalskih naložb«. Če vlada kodeksa ne bo spoštovala, bi lahko po mnenju AUKN za državo nastala »nepopravljiva premoženjska in nepremoženjska škoda«. Pri imenovanju nadzornikov banke je poleg tega treba upoštevati določila zakona o bančništvu, ki ima za nadzornike banke posebne zahteve, v skladu z delničarskim sporazumom med državo in KBC pa je treba soglasje doseči tudi z belgijsko banko. Že za odpoklic nadzornikov banke bo vlada potrebovala soglasje KBC, saj potrebuje za uresničitev svojega sklepa 75 odstotkov oddanih glasov delničarjev. Še včeraj popoldne po naših informacijah dogovor med državo in KBC ni bil dosežen. Tudi prvi nadzornik javnih financ o NLB šele danes Medtem ko smo že večkrat poročali, da naj bi država za nakup pogojno zamenljivih obveznic v višini 380 milijonov evrov namenila depozite, kijih ima v NLB, pa je malo verjetno, da bi lahko do sobote in ob spoštovanju zakonskih določil redne delnice banke v višini 130 milijonov evrov vplačali Kapitalska družba (Kad) in Slovenska odškodninska družba (Sod). Zakon o preoblikovanju Kada je obema paradržavnima skladoma namreč odvzel pravico samostojnega razpolaganja z naložbami. Tako Kad kot Sod, ki naj bi za nakup delnic NLB uporabila sredstva, ki sta jih konec minulega leta prejela z dokapitalizacijo, potrebujeta namreč soglasje nadzornega sveta in skupščine, in sicer tako za nakup netržnih vrednostnih papirjev kot za povečanje deleža na več kot pet odstotkov. Kad, ki ga je lani država dokapitalizirala z 90 milijoni evrov, je trenutno 4,03-odstotni lastnik NLB, Sod, ki je skozi dokapitalizacijo prejel 60 milijonov evrov, pa je 4,07-odstotni lastnik NLB. Ne le, da se bo o dokapitalizaciji NLB in nadzornikih banke vlada odločala danes, danes naj bi se s podrobnostmi seznanila tudi komisija državnega zbora za nadzor javnih financ. Izredna seja komisije se bo začela vsega tri ure pred začetkom skupščine banke, po besedah predsednice komisije Alenke Bratušek (Pozitivna Slovenija) pa člani komisije pričakujejo, da jih bo vlada seznanila z vsemi podrobnostmi v zvezi z dokapitalizacijo NLB, med drugim tudi s sklepom vlade, ki pa bo, kot povedano, prav tako oblikovan šele danes. Sklic seje je zahtevala poslanska skupina Socialnih demokratov, saj, kot piše v sklicu, vlada ni pojasnila, na podlagi katerih cenitev bo določena cena dokapitalizacije NLB, kakšna bodo izhodišča vlade glede novega delničarskega sporazuma, niti, ali bo država sodelovala pri nakupu Co Co obveznic in ali bo dovolila, da se hibridni instrumenti v lasti KBC pretvorijo v lastniški kapital NLB. »V primeru, da bi vlada KBC to omogočila, bi dejansko začela subvencionirati prevzem NLB,« so še zapisali v zahtevo za sklic izredne seje. Ministrstvo: Sektorska politika finančnega sektorja je poslovna skrivnost Ne le, da na ministrstvu za finance ne razkrivajo načrtov za našo največjo banko NLB, molčijo tudi o načrtih za ves finančni sektor. Kakšni so načrti vlade glede druge največje banke NKBM in največje zavarovalnice, Zavarovalnice Triglav, naj bi bilo sicer zapisano v »sektorski politiki finančnega sektorja«, ki jo je vlada po pojasnilih finančnega ministrstva sprejela že februarja. A ta ostaja skrita pred javnostjo. Na finančnem ministrstvu strategije ne razkrivajo, »ker vsebuje podatke, opredeljene kot poslovna skrivnost«. S strategijo ni seznanjena niti AUKN, čeprav naj bi ta upravljala s premoženjem države. Edina podrobnost sektorske politike, ki je bila do zdaj razkrita javnosti, je načrt vlade, da država v NLB, NKBM in Zavarovalnici Triglav ohrani vsaj 25-odstotni delež in eno delnico. Kdaj bo država izpeljala privatizacijo, po kakšnih cenah, s cenitvami ali brez, ne razkrivajo, čeprav imajo omenjene družbe tudi male delničarje. Da ministrstvo za finance smernic OECD ne jemlje resno, je razvidno že skozi ad hoc upravljanje kapitalskih naložb države na zadnjih skupščinah družb in vse kaže, da s tovrstno prakso nima težav. »Država je dolžna sprejeti jasno in dosledno lastniško politiko, ki bo zagotavljala pregledno in odgovorno upravljanje družb v državni lasti s potrebno stopnjo strokovnosti in učinkovitosti,«, je še ena smernica OECD, ki ministrstvu za finance očitno ni blizu. Prav tako ne dolžnost priznavanja pravic drugih delničarjev, jih obravnavati nepristransko in jim omogočati enak dostop do informacij. Delničarji nimajo ne vpogleda v načrte države, pri posvetovanjih niso udeleženi, pri temeljnih korporativnih odločitvah ne sodelujejo. Že bežen pogled kaže, da je le malo smernic OECD o korporativnem upravljanju, ki jih vlada v minulih mesecih ne bi kršila. Čeprav je NLB v lasti vseh državljanov in vladnemu vrhu le zaupana v upravljanje, vodi minister za finance Janez Sustersic povsem netransparentno politiko upravljanja, ki bo brez dvoma v prihodnjih mesecih tarča številnih kritik in verjetno tudi natančnega pregleda računskega sodišča.

Medij: Dnevnik
Avtorji: Vuković Vesna,Svenšek Katja
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: V ospredju
Datum: 27. 06. 2012 
Stran: 5