MELITA STOLNIK: Španski politiki in managerji si čestitajo za uspešno zaprosilo za 100 milijard evrov pomoči in s premierom Marianom Rajoyem na čelu obljubljajo: 
MARIANO RAJOY ( Španski premier): Kmalu bomo predstavili nove gospodarske ukrepe, usmerjene v rast in zaposlovanje.
STOLNIK: Evropski denar ne bo dosegel nas, niti našega gospodarstva, odtekel bo v davčne oaze, se pred sedežem bank jezijo mali delničarji, tudi 71-letni Pedro Manuel.
PEDRO MANUEL: Niti centa jim ne dam več. Denar od pomoči naj vlada raje da za nova delovna mesta, ne pa da hrani te lenobe in barabe.
STOLNIK: Obubožane Špance pa je prestrašilo tudi nižanje bonitetnih ocen. Kdor lahko, prazni svoj bančni račun?
ŠPANKA: Svoje prihranke poskušam prenesti drugam. 
STOLNIK: Neuspešno so se drugam proti Rusiji in Kitajski, zaman ozirale ciprske banke. Zato danes naslove, kot je: »Kreditov ni bilo, zato bo prišla trojka«, zaskrbljeno prebirajo na Cipru. 
CIPRČAN: Majhna in srednja podjetja, ki ustvarijo 80% prihodka, že počasi propadajo. 
STOLNIK: in da nebi propadla še prezadolžena Italija, bo varčevala tudi tamkajšnja politika. 122 poslancev in 61 senatorjev manj, naj bi imeli v prihodnje in s tem prihranili 140 milijonov evrov na leto. A kaj, ko je to le kapljica v morje dolga, velikega neverjetnih 1300 milijard evrov. 
TREBUŠAK: No in če lahko mali Ciper prosi za 10 milijard, je seveda na mestu vprašanje, zakaj za našo NLB nebi prosili še mi? No naši politiki nas prepričujejo, da to ni potrebno, a podatki niso ravno tako prepričljivi. Poleg Cipra je Slovenija edina država evroobmočja, ki je lani še povečala svoj javnofinančni primanjkljaj in to na rekordnih 6,4% BDP-ja. Trgom na katerih si izposojamo denar plačujemo višje obresti, kot na primer bistveno bolj zadolžena Italija. Prejšnji teden so zahtevani donosi presegali 5,7%. Španija je za pomoč zaprosila, ko je delež slabih terjatev v njenih bankah dosegel 8%, pri nas je takih terjatev že 12%. Številke kažejo, da torej le ni vse tako v redu, kot nam pravijo politiki in jutri je odločilen dan za našo državno NLB. Evropa namreč od nas zahteva, da do konca leta za NLB zberemo najmanj 320 milijonov evrov, država pripravlja več kot 500 milijonsko dokapitalizacijo in izgleda, da tudi to ne bo dovolj. Pogajanja z drugim največjim lastnikom banke, belgijsko KBC še vedno tečejo in kot kaže minister za finance Janez Šušteršič ne govori veliko, bo večino denarja spet treba dati naši državi. Več pa Marko Milenkovič.
MARKO MILENKOVIČ: Bolj kot se približuje konec meseca, višja j tudi temperatura na NLB-ju, je prepričan Uroš Ožbolt z Alta Invest, ki ne vidi rešiteljev za državno banko. 
UROŠ OŽBOLT (družba Alta Invest): V tem trenutku, ker vidimo, da je pač rok za povečanje kapitala tik pred vrati in da se pač investitorji definitivno ne tepejo za delež v banki vidimo, da KBC in država na nek način sta lahko edina obstoječa lastnika, ki ponudita neko rešitev.
MILENKOVIČ: Politiki so nam grozili, da gre sicer za prodajo pot mizo in izdajo nacionalnega interesa…
JANKO VEBER (vodja poslancev stranke SD): Gre za to, da lahko dejansko Slovenija postane hlapec.
MILENKOVIČ: A NLB bo verjetno spet reševala država. 380 milijonov evrov naj bi s Co Co obveznicami država zagotovila neposredno, za 130 milijonov evrov navadnih delnic pa naj bi plačala paradržavna KAD in SOD. Vprašanje pa je ali je obramba 25% deleža dovolj, da bi pri tem sodeloval tudi KBC, se sprašuje Andraž Grahek.
ANDRAŽ GRAHEK (direktor naložbenega sektorja KD Skladi): Jaz mislim, da bo država v vsakem primeru podprla banko ne, tudi če ne bo direktno bo to posredno preko nekega dogovora ali o upravljanju, o nekih bom rekel zavezah kaj bo država storila v zameno za to, da bo nekdo vstopil v lastniško strukturo.
MILENKOVIČ: To pred časom potrdi tudi finančni minister Janez Šušteršič, ko prizna, da bi bile v zameno za reševanje NLB-ja, potrebne dodatne zaveze. 
JANEZ ŠUŠTERŠIČ (Minister za finance): Od teh investitorjev pričakovali, da bodo imeli svoj vpliv v nadzornem svetu in da se bo ta vpliv odražal tudi v sestavu, v procesu izbire uprave.
MILENKOVIČ: A na koncu je tu vedno vprašanje cene in glede na to, da celo guverner Banke Slovenije Marko Kranjec priznava…
MARKO KRANJEC (guverner Banke Slovenije): Slovenski bančni sektor je v težavah.
MILENKOVIČ: Celoten slovenski bančni sistem ima skoraj 6 milijard evrov oziroma 12% slabih terjatev, ki jih banke najverjetneje nikoli ne bodo dobile nazaj, v NLB-ju pa je takih terjatev že več kot 20%. A točne številke ne pozna nihče, opozarja Ožbolt.
OŽBOLT: Kaj v bilanci banke v tem trenutku obstaja, torej v tem trenutku je pač potrebno narediti oceno, koliko je to v tem trenutku vredno in koliko posledično zaradi nekih na novo nastalih izgub in odpisov, morajo še dodatnega kapitala v prihodnosti zagotavljati. 
MILENKOVIČ: Ob tem nam zmanjkuje časa in da novih milijonov v banko nebi bilo treba metati državi, Šušteršič priznava: 
ŠUŠTERŠIČ: Cena, ki jo bomo mi dosegli bo v funkciji teh dveh pričakovanj, kar pomeni tako visoka kot je bila v preteklosti ne bo mogla biti.
MILENKOVIČ: Delnice NKBM-ja smo kupovali po 27 evrov, a so danes na Borzi vredna le še dobra dva evra. In čeprav je za delnice NLB-ja bivši finančni minister Križanič odštel po 116 evrov, je vprašanje koliko, če sploh bi bil zanje kdo pripravljen odšteti.

Medij: Kanal A
Avtorji: Stolnik Melita
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Svet
Datum: 26. 06. 2012 
Termin: 18:00
Trajanje:7