Tukaj pa trčimo ob nasprotujoči si stališči: SDS, NSi in Virantova DL so bližje temu, da bi banke dokapitalizirali (ali kupili) tuji investitorji, v SLS pa tudi v DeSUSu pa ne odstopajo od trenutno veljavne koalicijske pogodbe, po kateri bi v NLB in v Novi KBM vsaj 25 odstotkov in ena delnica lastništva ostalo v rokah države, (delnim) prodajam NLB in Nove KBM strateškim lastnikom pa ne nasprotujejo. Iskanje vplačnikov novih delnic Tako je za soboto, 29. decembra, sklicana nova skupščina delničarjev NLB, četudi je bila zadnja šele prejšnji petek. Na njej naj bi iz previdnostnih razlogov, kakor je bilo sprva predstavljeno, glasovali o kar 375 milijonov evrov težki dokapitalizaciji. A vse bolj kaže, da bo morala NLB v zadnjem četrtletju oblikovati še precej rezervacij in da ne bi najbolj kakovostni temeljni kapital Core Tier 1 zdrsnil pod sedem odstotkov, kar bi sprožilo, da se junija s strani države vplačanih 320 milijonov evrov zamenljivih obveznic CoCo pretvori v kapital, bodo očitno še do 31. decembra letos skušali najti vplačnika oziroma vplačnike teh novih delnic. Tudi zato je predvidena izključitev prednostne pravice za slabih dva tisoč obstoječih delničarjev NLB, čemur pa bo z nasprotnim predlogom nasprotovalo društvo malih delničarjev MDS. Državni sekretar na finančnem ministrstvu dr. Dejan Krušec je sicer po petkovi skupščini NLB dejal, da novi dokapitalizator za NLB še ni znan, v skrajnem primeru bi to lahko bila država. Finančni minister Janez Sušteršič pa dodal, da po njegovem vedenju NLB naj letos še ne bi nujno potrebovala dokapitalizacije, za že izdane obveznice CoCo pa iščejo zasebnega vlagatelja. Sušteršič še pravi, da je z nasprotovanjem koalicijske SLS, da bi se smelo državne deleže v bankah odprodati v celoti, zaprta pomembna možnost za reševanje (finančnega) položaja v slovenskih bankah. Hkrati ne izključuje, da se - če ne bo interesa za vlaganje denarja v naše banke - spet ne odpre vprašanje prodaje v celoti, saj se boji, da bodo zdaj te banke potrebovale še več javnega (državnega) denarja. "Grande" dokapitalizacija na pomlad Na drugi strani pa se je Nova KBM s preteklo skupščino delničarjev zavoljo prodaje večinskega deleža v Zavarovalnici Maribor in predčasnega odkupa hibridnih obveznic letošnji dokapitalizaciji zagotovo izognila, bo pa izdanih do 100 milijonov evrov zamenljivih obveznic CoCo. Vodstvo Nove KBM upa, da državi ne bo treba za te obveznice odšteti niti centa, za prihodnjo pomlad pa načrtuje "grande" dokapitalizacijo, kakor se je izrazil Aleš Hauc, prvi mož Nove KBM. Špekulira se, da naj bi bila ta dokapitalizacija v višini 300 milijonov evrov. Prejšnji četrtek je 50 do 90 milijonov evrov težko dokapitalizacijo pričela tudi tretja največja slovenska banka, Abanka Vipa, ki je v lasti državne Zavarovalnice Triglav in naveze Sava-Gorenjska banka, kjer sta državna Kad in Sod domala 30- odstotna lastnika. Če bo v petek sprejeti zakon o bančništvu uveljavljen, ta omogoča dokapitalizacijo Abanke brez prevzemne ponudbe, kar bi omogočilo večje sodelovanje pri dokapitalizaciji ravno Zavarovalnici Triglav, ki je že zdaj s 25,6 odstotka delnic njena največja lastnica in kapitalsko tudi najbolj močna.

Medij: Večer
Avtorji: Toplak Damijan
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: V žarišču
Datum: 17. 12. 2012 
Stran: 3