Društvo Mali delničarji - Skupaj smo močnejši (MDS) je v javnost poslalo zahtevo, naj nadzorniki in uprava Pivovarne Laško ustavijo prodajo in skupaj s preostalimi potencialnimi prodajalci oblikujejo večinski paket (saj je na prodaj več kot 60 odstotkov največje trgovske družbe). Vzrok za zaskrbljenost malih delničarjev so, kot je razumeti njihovo sporočilo, nasprotujoče si informacije »o prodaji oziroma neprodaji Mercatorja« ter nesoglasja glede tega vprašanja v nepopolnem nadzornem svetu Pivovarne Laško. Mali delničarji so zaskrbljeni, ker bi bili s parcialno prodajo oškodovani tako delničarji Pivovarne Laško kotmali delničarji Mercatorja. V društvu, ki ga vodi Rajko Stankovič, se sprašujejo tudi, ali ni rok za prodajo Mercatorja bistveno prekratek, postopek pa nepregleden, predvsem zaradi ultimata bank upnic, ki hote ali nehote preprečujejo maksimiranje cene, ki bi jo bilo mogoče doseči, če bi prodajali večinski paket. Lastniška struktura Mercatorja je nestabilna Društvo je pozivu dodalo strnjeno analizo stanja in izhodišča za ustreznejše nadaljnje korake. Avtorji ugotavljajo, da je lastniška struktura Mercatorja nestabilna, saj je več kot 60 odstotkov njegovih delnic na prodaj (dobrih 23 odstotkov v lasti Pivovarne Laško in okoli 36 odstotkov v lasti bank). Menijo, da so bili dosedanji postopki prodaje pomembnih paketov delnic »neprofesionalni in zaradi tega niso privabili resnih potencialnih mednarodnih strateških investitorjev in tudi nikoli niso bili uspešno končani«. Rešitev vidijo v profesionalnem mednarodnem postopku prodaje večinskega paketa delnic, ki bo privabil več resnih strateških investitorjev - partnerjev - konkurenca med njimi pa bo maksimirala ceno delnice in s tem ekonomske koristi vseh delničarjev. Neoptimalne odločitve velikih delničarjev namreč lahko škodujejo malim. In kakšen bi bil profesionalen mednarodni postopek, ki bi optimiral ekonomske koristi vseh delničarjev? Najprej bi morali oblikovati kontrolni paket z najmanj 50-odstotnim deležem družbe. Postopek bi morala voditi »resna mednarodna finančna institucija, ki bi mu dajala kredibilnost«. Uprava družbe bi morala biti kooperativna in dopustiti skrbni pregled družbe. Rok za izvedbo postopka bi moral biti daljši, denimo do konca leta 2011. Da bi postopek lahko nemoteno potekal, bi morali do takrat finančno stabilizirati Skupino Pivovarna Laško z reprogramom posojil oziroma z dokapitalizacijo. Poleg vseh že omenjenih koristi bi takšen profesionalni postopek po mnenju avtorjev analize Sloveniji povrnil ugled v očeh mednarodnih investitorjev, kar bi pozitivno vplivalo na kapitalski trg ter morebitne nadaljnje podobne postopke. Stankovič: Agrokor ni resen kupec Na vprašanje, zakaj so na vodstvo laške pivovarne naslovili pobudo o neprodaji Mercatorja in zakaj tako pozno (tako rekoč tik pred zdajci), je Rajko Stankovič včeraj odvrnil, da predvsem zaradi zadnjih javno dostopnih informacij o ponudbi hrvaškega Agrokorja. Na podlagi teh mali delničarji ocenjujejo, da Agrokor ni resen strateški kupec, ki bi zagotovil razvoj Mercatorja na dolgi rok. Prav tako ne kaže, da bi hrvaški kupec želel odkupiti družbo v celoti. »Ne verjamemo javnim obljubam Agrokorja, da ne namerava ovirati razvoja Mercatorja. Javno je jasno povedal, da ga ne zanima večinski paket Mercatorja, temveč le 23-odstotni delež v lasti laške pivovarne. To pomeni, da ni nameraval podati prevzemne ponudbe za Mercator in da preostali lastniki svojih delnic ne bi mogli prodati,« je poudaril Stankovič. Če bi Agrokor vstopil v Mercator z manjšinskim deležem, bi grozila nevarnost, da bi s konzorcijem prijateljskih lastnikov »verjetno prej ali slej oblikoval neformalni konzorcij 25 odstotkov plus ena delnica Mercatorja. Stankoviča ravno tako preseneča, da je hrvaški kupec svoj interes »začinil« z »nespodobno ponudbo« laški pivovarni, kako bi lahko na hrvaški trg skozi Konzum plasirala več laških pijač. »Ta igra Agrokorja je bila s figo v žepu na dolgi rok, ravno Ivica Todorič pa je pri prevzemu Konzuma s polic vrgel izdelke skupine Pivovarne Laško; takrat so pivo prodajali še prek Splitske pivovare,« je poudaril Stankovič. Kaj če Pivovarna Laško prodaje Mercatorja ne bo ustavila? »Preverili bomo razpoloženje tudi pri drugih lastnikih laške pivovarne, saj po našem mnenju obstaja resna možnost, da se za namene prodaje oblikuje lastniški konzorcij v višini 60 odstotkov. S tem bi dobili možnost, da v Mercator vstopi resen strateški kupec, ki bo zagotovil razvoj družbe in prevzemno premijo,« je poudaril Stankovič. Oddelitev Mercatorja in prodaja Pivovarne Laško? Po dosegljivih informacijah se bodo danes predvidoma sestali bankirji, ki imajo v lasti večinski delež Pivovarne Laško in pomemben delež Mercatorja. Sami niso hoteli sestanka niti potrditi niti zanikati. Tako ni jasno, kaj konkretno bi utegnila biti tema pogovorov, s precejšnjo gotovostjo pa se bo sukala (tudi) okoli Mercatorja. Bankirji bi lahko govorili, denimo, o vnovičnem reprogramiranju posojil laškim pivovarjem; Pivovarni Laško bo konec junija potekel lani jeseni odobreni moratorij na odplačilo glavnice, še vedno pa je v zraku odobreno, a še ne črpano likvidnostno posojilo za pripravo na novo sezono. Z reprogramom je povezana tudi odprodaja nepotrebnih naložb Laščanov in vprašanje, kaj se bo zgodilo, če bo, denimo, prodaja najpomembnejše naložbe, Mercatorja, padla v vodo. V tej luči je treba pogledati včerajšnjo zahtevo Društva MDS in njegovih skritih somišljenikov po zaustavitvi postopka prodaje pivovarskega deleža v Mercatorju. Tokratni sestanek bankirjev mnogi povezujejo z novo idejo, da bi banke prodale kar - Pivovarno Laško. Seveda imajo dve možnosti: prodati družbo z omenjenimi naložbami ali brez njih, z Mercatorjem ali brez njega. Po mnenju dobro obveščenih virov je verjetnejši zadnji scenarij, pri čemer bi morala Pivovarna Laško oddeliti Mercator iz svojega finančnega premoženja, zmanjšati kapital družbe in lastniki bi lahko začeli iskati kupca zanjo. Oddelitev premoženja bi uspela, če bi ji na skupščini pritrdilo 75 odstotkov lastnikov; banke imajo v lasti skoraj 54 odstotkov Pivovarne Laško. božena Križnik Vanja Tekavec Nadzorniki Pivovarne Laške bodo v četrtek obravnavali revidirano letno poročilo skupine za leto 2010, seznanili se bodo z odstopom člana uprave Roberta Šege, predvidoma pa bodo na seji govorili tudi o prodaji naložbe v Mercator. Danes bodo rezultate poslovanja za lani obravnavali nadzorniki Pivovarne Union, ajdovskega Fructala in Radenske. O čem se je Kavšek pogovarjal s predstavniki Agrokorja Drago Kavšek, predsednik uprave Fructala, je na naše vprašanje odgovoril, da se v ponedeljek ni sestal s predstavniki Agrokorja, temveč Konzuma. »Pogovarjali smo se o možnosti vstopa blagovnih znamk skupine Pivovarne Laško v trgovine Konzuma in o krepitvi naših pozicij. Zdaj imamo na policah trgovin Konzuma precej malo izdelkov; tako Fructal kot tudi Pivovarna Laško. O tem, da bi Fructal proizvajal trgovske znamke za Konzum, se še pogovarjamo. Naša prodaja na Hrvaško je v višini 5,5 milijona evrov.« Na današnji seji nadzornega sveta bodo obravnavali konsolidirano letno poročilo o poslovanju, vendar nam Kavšek včeraj ni želel izdati nobenega podatka o poslovnem izidu. Pred 14 dnevi je potekel rok za oddajo ponudb za odkup 93-odstotnega deleža Fructala. Za zdaj je jasno le, da so lastniki prejeli izražen interes za nakup deleža skupine strateških lastnikov. Več Drago Kavšek ni želel povedati. O projektu konzorcija, ki ga je predlagal ajdovski župan Marjan Poljšak in bi pomagal ohraniti Fructal v slovenskem lastništvu, je Kavšek dejal, da jim je župan predstavil idejo, vendar le na ravni zamisli. B. Š. Fructal na Kosovo proda več sokov v steklenicah kot v Sloveniji Koper - Slovensko gospodarstvo je usodno odvisno od izvoza v EU, kamor izvozi 70 odstotkov blaga, v države jugovzhodne Evrope pa 16,6 odstotka. To je bilo med drugim rečeno na včerajšnji tematski razpravi, ki sojo pripravili na Fakulteti za management Koper v sklopu strokovnih razprav o izzivih in priložnostih na hitro razvijajočih se trgih. V razpravi je sodeloval tudi Drago Kavšek, predsednik uprave Fructala. Med drugim je razložil primer Kosova: »Kljub bistveno manjši kupni moči na Kosovo prodamo več sokov v steklenicah kot v Sloveniji. To dokazuje, kaj pomenita moč blagovne znamke in kakovost proizvoda tudi na trgih jugovzhodne Evrope.« Fructal na te trge proda približno eno tretjino svoje proizvodnje; ustvari torej od 25 do 30 milijonov evrov zaslužka. Zato komaj čaka, da bo v EU vstopilo še več držav s tega območja, saj zdaj plačujejo tudi 50-odstotno carino na prodajno ceno blaga, zaradi česar cenovno ne morejo kljubovati konkurenci. B. Š. Pivovarna Laško foto igor zaplatil/dokumentacija dela

Medij: Delo
Avtorji: Križnik Božena,B. S.,Tekavec Vanja
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 30. 03. 2011 
Stran: 9