(predsednik uprave mag. Dušan Zorko se na naše klice tudi tokrat ni odzival), v katerem so navedli, da so se nadzorniki seznanili s tekočo likvidnostno situacijo (družbe in skupine) Pivovarne Laško, podali soglasje k temu, da uprava Laškega izvede javni razpis za prodajo 23,3 odstotka delnic Mercatorja v lasti družb skupine Pivovarne Laško, prav tako so se nadzorniki seznanili z lanskim poslovanjem (skupine) Pivovarne Laško in s trenutnim položajem denacionalizacijskega postopka v odvisni družbi Radenska, ki teče v upravnem in nepravdnem postopku. Jure Struc iz Pivovarne Laško je na naša številna vprašanja zgolj dodal, da je tekoče poslovanje družb Pivovarne Laško dobro in da se z bankami dogovarjajo, nič pa o tem, ali so tudi v Laškem že imeli pogajanja s predstavniki sklada Mid Europa Partners, ki se z NLB ekskluzivno pogaja o nakupu njenega 10,75-odstotnega lastniškega deleža v Mercatorju, in o tem, ali nameravajo pri prodaji delnic Mercatorja sodelovati z njegovimi drugimi večjimi lastniki (zlasti bankami), kakšna je konkretna likvidnostna situacija Pivovarne Laško in ali bo ob agresivnejši prodaji deleža v Mercatorju treba poseči tudi v korenitejše zniževanje stroškov dela, o čemer se ugiba že nekaj časa. Nadzorniki Laškega budno spremljajo likvidnost Zgovornejši je bil Marjan Mačkošek, predsednik nadzornega sveta Pivovarne Laško in direktor železarskega podjetja Štore Steel, ki je dejal, da nadzorniki že dlje časa budno spremljajo likvidnostno situacijo družbe (ta ima na ravni skupine okrog 500 milijonov evrov dolgov) in da je zaradi nekaterih dogodkov iz preteklosti (prevzemov in posojil drugim družbam) likvidnost Laškega ves čas problematična. "Tudi zaradi tega sta že v postopku prodaji Večera in Dela, ob deležu v Mercatorju pa je v fazi priprave začetek prodaje Fructala. O morebitni prodaji deleža v Pivovarni Union pa do zdaj v nadzornem svetu še nikdar ni bilo govora. Prav tako se nismo pogovarjali o znižanju plač ali drugih stroškov dela, ker je plačna politika v rokah vodstva podjetja in ne, z izjemo članov uprave, nas, nadzornikov," je pojasnil Mačkošek. Dodal je, da ima skorajda vsakdo o načinu prodaje deleža Pivovarne Laško (in drugih) v Mercatorju drugačen pogled, a po njegovem mnenju je javni razpis v danih razmerah najbolj optimalen, da bo lahko družba maksimirala prodajno ceno za delnice Mercatorja, saj načeloma ne nameravajo omejevati, kdo se sme prijaviti za nakup. "Za stabiliziranje finančnih razmer v Pivovarni Laško je prodaja deleža v Mercatorju praktično nuja, saj se bo potem zadolženost lahko znižala na obvladljivo raven in bodo lahko družbe skupine del sredstev namenile tudi za svoj razvoj, kar je zdaj zelo težko," ugotavlja prvi nadzornik Pivovarne Laško. Za delnico pred meseci ponujali 170 evrov Toda delež (10,75 odstotka vseh delnic) v Mercatorju za zdaj neuspešno prodaja tudi državna NLB, ki se je ekskluzivno pogajala zgolj s finančnim skladom Mid Europa Partners, ki v državah srednje in vzhodne Evrope upravlja 3,2 milijarde evrov sredstev, v Sloveniji pa že ima naložbi v Telemachu in Total TV, saj med njegovimi naložbami prevladujejo telekomunikacijske družbe. "Ničesar ne želimo komentirati," je dejala Mvriam Khelfa iz sklada Mid Europa Partners, ko smo jih spraševali o njihovih namerah z Mercatorjem. Neuradno naj bi bili njihovi predstavniki že pred časom izjavili, da jih v Mercatorju zanima lastništvo do 25 odstotkov in da naj bi bili že pred meseci za delnico Mercatorja ponujali okrog 170 evrov. "Strategija skupine NLB predvideva odprodajo kapitalskih deležev, ki ne spadajo v osnovno dejavnost banke, kar velja tudi za naš delež v Mercatorju. Tako še vedno ostaja naš cilj prodaja 10,75-odstotnega lastniškega deleža v Mercatorju," je dejala Mojca Strojan iz NLB, ki pa ni pojasnila, ali so pogajanja z Mid Europa Partners zanje že zaključena in zakaj se skupno z drugimi prodajalci delnice ne ponudijo tudi drugim interesentom za nakup delnic Mercatorja, za kar nedvomno je interes, saj so v "najboljšem sosedu" nedavno objavili ambiciozno petletno poslovno strategijo, ki obljublja osvajanje tržnih deležev na trgih jugovzhodne Evrope, naglo povečevanje prihodkov in dobičkov pa tudi izplačilo visokih dividend. "Prodajalci Mercatorja bi se morali povezati" Urošu Marterju, direktorju družbe Arkas, ki po izstopu državnih Abanke Vipa, Nove KBM in tudi pridružene NLB za banke UniCredit, Hvpo, Banka Koper in Gorenjska banka še vedno prodaja okrog 16 odstotkov delnic Mercatorja, z njimi pa so pripravljeni pristopiti tudi k drugim prodajalcem, se ob vsem skupaj zastavlja kar nekaj vprašanj. "Vseskozi se tudi z drugimi prodajalci Mercatorja pogovarjamo, da bi skupno prodajali večji lastniški paket v Mercatorju in tako za vse nas iztržili neprimerno višjo ceno. Javni razpis za prodajo 24 odstotkov delnic je neumnost, saj za ta manjšinski delež ne pri finančnih investitorjih in še manj pri strateških sploh ne bo pravega odziva. In če bo malo interesentov, bo temu primemo nižja iztržena kupnina. Tudi to, da se pri prodaji ne povežejo vsaj NLB in družbe Pivovarne Laško, je nerazumljivo. Hkrati izgublja tudi več kot 16 tisoč preostalih malih delničarjev Mercatorja, ki ne bodo v enaki poziciji pri prodaji delnic. Izgublja tudi slovenski kapitalski trg, saj bi lahko manjšinski delničarji s 40 odstotki lastništva Mercatorja ob morebitnem kasnejšem prevzemu s prejeto kupnino dodobra oživili zaspan slovenski kapitalski trg. In če se prodajalci ne bomo povezali, na koncu najbrž nobeden med nami sploh ne bo prišel do situacije, da bi se o čem (prodaji delnic) sploh lahko odločal, saj najbrž pravih ponudb niti ne bo. Nepovezanosti prodajalcev delnic Mercatorja se lahko zgolj veselijo morebitni kupci, ne glede na to, koliko odstotkov delnic Mercatorja bodo kupili. Pri vsem skupaj lahko rečem le to, da se po nepotrebnem meče denar skozi okno, če se že zaradi takšnih ali drugačnih razlogov prodajajo pomembni deleži v Mercatorju," je dejal Marter, ki sicer o potencialni iztrženi kupnini ni želel špekulirati, a je prepričan, da bi šele v drugi fazi prodajnega postopka morala nastopiti dilema, ali delež prodati finančnemu ali strateškemu investitorju, ko bi že prispele morebitne zavezujoče ponudbe. Prav tako se boji, da nas v tujini zaradi vseh dosedanjih zapletov itak nihče več ne jemlje pretirano resno. Deleže v Mercatorju nekateri lastniki prodajajo že nekaj časa. (Janko Rath) Mercator s sindiciranim posojilom ' prestrukturiral obveznosti I Poslovni sistem Mercator je včeraj sklenil črpanje največjega sindiciranega posojila v zgodovini poslovanja družbe, s katerim je prestrukturiral pomemben del kratkoročnih finančnih obveznosti v dolgoročne, pri čemer se družba ni dodatno zadolžila. Z izboljšanjem ročnostne strukture finančnih obveznosti je Skupina Mercator pomembno zmanjšala tveganje refinanciranja in s tem povečala stabilnost poslovanja, so včeraj preko spletnih strani Ljubljanske borze sporočili iz Mercatorja. Kljub negotovim razmeram na finančnih trgih, ki se med drugim še vedno odražajo skozi zelo majhno razpoložljivost dolgoročnih virov financiranja v Sloveniji in širše v regiji, je bil odziv bank zelo dober, pravijo. Organizacijo postopka sindiciranja je Mercator zaupal Erste bank AG z Dunaja in agentu Novi Ljubljanski banki. Poleg omenjenih bank je bilo v konzorcij vključenih še sedem poslovnih bank. (gr) Wffii3__^Ftt.___^Mr^m^m^m 1 * f *'' Pivovarna Union 12,33 % NLB 10,75 % Pivovarna Laško 8,43 % UniCredit 8,01 % Nova KBM 5,24 % Rodič M&B 4,63 % Gorenjska banka 3,80 % Abanka Vipa 2,75 % id NFD 1 2,60 % Radenska 2,57 % Drugih 16.244 delničarjev 38,89 % Opomba: Podatki so na dan 31. december 2010 VEČER Vir: Mercator

Medij: Večer
Avtorji: Toplak Damijan,G. R.
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 02. 02. 2011 
Stran: 9