Štajerski dnevnik, 27.07.2012

Prihodnost odvisna_od_malih_delni_arjev_in_lokalnih_skupnostiPtuj • Pogovor z direktorjem Komunalnega podjetja Ptuj Prihodnost odvisna od malih delničarjev in lokalnih skupnosti Franc Dover, aktualni direktor Komunalnega podjetja Ptuj, ugotavlja, daje Komunalno podjetje možno ohraniti in sanirati, vendar čarobne palice nima, da bi se to lahko zgodilo v šestih mesecih, za kolikor je bil Imenovan za direktorja, in sicer ne glede na Javni razpis o imenovanju za obdobje petih let, ob sočasnem prenosu še nekaterih dejavnosti iz podjetja.

Organizacija družbe v javno podjetje je odvisna predvsem od pogojev lastnikov - malih delničarjev in politične volje lokalnih skupnosti. Eden izmed pogojev za začetek reševanja nakopičenih težav je tudi rešitev lastništva Top energije, je med drugim povedal direktor Komunalnega podjetja Franc Dover, ki je želel javnosti tudi predstaviti zdajšnje stanje v tem podjetju. Gospod Dover, direktor Komunalnega podjetja Ptuj', v katerem je trenutno še 169 zaposlenih, ste postali 2. aprila letos. S kakšnimi pričakovanji ste se zaposlili v tem ptujskem podjetju? Kolikor vem, ste v to okolje prišli iz Maribora. „Kot eden izmed petih kandidatov sem podal prijavo za petletni mandat Nadzorni svet Komunalnega podjetja Ptuj me je izbral za šestmesečni mandat. Ko sem bil še zaposlen v Plinarni Maribor, sem poznal posJovanje Komunalnega podjetja Ptuj na energetskem področju in takratne željami o skupnem nastopu za pridobitev koncesije za sistemskega operaterja distribucije omrežja zemeljskega plina. MO Ptuj se je takrat odločila za rešitev, kakršno ima Ptuj še danes. Moja pričakovanja, kot menedžerja, glede procesov dejavnosti, ki jih izvaja podjetje, so vedno visoka glede na dane zmožnosti. Realno stanje, v katerem se je znašlo Komunalno podjetje Ptuj, sem spoznal ob prejemu letnega poročila za 2011, in sicer konec marca letos ter v aprilu, ko sem aktivno sodeloval pri nastajanju revidiranega poslovnega poročila za leto 2011, ki smo ga zaključili v rdečih številkah. Stanje ni rožnato, je pa rešljivo ob sodelovanju več deležnikov v našem okolju. V tem sem tudi videl svoj izziv za delo. Za dobro delo so potrebni tudi motivirani zaposleni. Velika težava je v tem, da podjetje nima uvedenih sodobnih orodij poslovanja, med njimi tudi ustreznih standardov ISO za kakovost in okolje. To bomo popravili in posodobili procese, ki jih bomo še opravljali. Sicer pa prihajam iz Slovenskih Konjic, z družino živim v Mariboru, od koder sedaj dnevno prihajam na delo v Komunalno podjetje Ptuj." Kakšna je bila in je še vizija reševanja podjetja, ki naj bi se po pričakovanjih javnega sektorja (občin) iz delniške družbe preoblikovalo v javno podjetje; občine solastnice so bolj ali manj dejavnosti, ki jim pripadajo, že -odnesle"? „Obstaja več scenarijev. Po moji oceni je bila pri Komunalnem podjetju Ptuj narejena napaka v času lastninskega preoblikovanja. Nič ni narobe, če je podjetje delniška družba, le lastniška struktura bi morala biti drugačna. Lastništvo bi moralo biti porazdeljeno v 100-odstotnem deležu na vse občine, ki so v našem podjetju videle dovolj interesa za sodelovanje. Žal je danes 39 odstotkov zasebnega kapitala, ki po moji oceni, vsaj do sedaj, ni zagotovil podjetju novega razvoja in dela, kot se to trudi 61 odstotkov kapitala, t. j. lastništvo lokalnih skupnosti. Zaradi te oblike se danes dogaja oziroma se je zgodilo to, da so lokalne skupnosti ustanavljale javna podjetja ali režijske obrate ter neposredno iz podjetja prenesle določene dejavnosti z odlokom, kar je enostavneje, kot pa razpisati koncesijo. Po moji oceni danes nekatere lokalne skupnosti že ugotavljajo, da to tudi ni vedno ekonomsko upravičeno. Sam vidim lastninsko rešitev v tem, da bi lokalne skupnosti, ki v našem podjetju še vidijo interes po dobrem sodelovanju, odkupile 39-odstotni zasebni delež. Težava oziroma vprašanje je samo v tem, po kakšni ceni. Cena se lahko danes giblje od nič do računovodske vrednosti. Dejansko je danes podjetje v lasti tistih dobaviteljev, s katerimi smo sklenili dogovore o poplačilu dolga, ki so ga povzročili v upravi v letu 2011. Verjamem, da je bil med njimi tudi razlog o zagotavljanju likvidnosti, vendar se mora enkrat plačati vsak račun. S tem se sedaj ukvarja četrta uprava v tem štirimesečnem obdobju poleg sistemizacije in priprave na vitko organizacijo." Kakšno je trenutno stanje v podjetju, v katerem se vam izteka četrti mesec vodenja? Podjetje je lansko leto zaključilo z izgubo. Kako mu kaže v tem letu, kakšni so podatki za prvo polletje letos? -Poslovanje družbe v prvem polletju 2012 je pozitivno, ustvarjen dobiček znaša 483-757 evrov. Skupni ustvarjeni prihodki tega obdobja znašajo 5,548 milijona evrov, skupni stroški pa 5 milijonov 64 tisoč evrov. V enakem obdobju lanskega leta je skupna izguba družbe zanaša 114.493 evra. V letošnjem letu smo v družbi aktivno pristopili k racionalizaciji stroškov. Tako je skupni realizirani prihodek za šest odstotkov višji kot v enakem obdobju lani, skupni stroški pa so nižji za šest odstotkov od lanskoletnih v tem obdobju. Z vsemi večjimi dobavitelji, ki se jim v letu 2011 niso poravnavale obveznosti, so sklenjeni dogovori o prestrukturiranju obveznosti. Vseh dogovorov se v celoti držimo, družba torej z rednim, tekočim poslovanjem zagotavlja pokrivanje tekočih obveznosti ter obveznosti do dobaviteljev, nastalih v letu 2011. Vse tekoče obveznosti do dobaviteljev se poravnavajo na valuto, družba tudi redno poravnava obveznosti do zaposlenih, plače so skladne s kolektivno pogodbo dejavnosti, večji prvi del regresa za letni dopust, tj. 500 evrov, je bil izplačan. V postopku je sprejem nove sistemizacije delovnih mest v družbi. S tem bomo organizacijsko in formalnopravno uredili pogodbena razmerja zaposlenih, skladno z delovnopravno zakonodajo." Na julijski seji mestnega sveta smo slišali precej kritik na delo dosedanjih uprav, ki ne izpolnjujejo sklepov nadzornega sveta. Kakšen je vaš odgovor mestnim svetnikom in ptujskemu županu? „Osebno ocenjujem, da sem si na osnovi obiskov pri vseh županih pridobil zaupanje vrednega in poštenega sogovornika iz Komunalnega podjetja Ptuj. V ožjem kolegiju in srednjem menedžmentu uvajam drugačno kulturo poslovanja, kot so je bili vajeni do sedaj. Res je, da se bomo z nekaterimi sodelavci tudi poslovili zaradi izgube oziroma prenosa določenih dejavnosti na nove pravne subjekte in ohranili najboljšo možno strukturo zaposlenih, za katere bomo pridobili dovolj dela oziroma uvedli nove projekte. Če tega ne bomo uspeli, bo pritisk na prekinjanje pogodb iz poslovnih razlogov samo še večji. Ponudbe za 20 milijonov evrov, o kateri je govoril ptujski župan Štefan Čelan, nisem videl in je tudi ne morem komentirati. Strinjam pa se z nekaterimi, da se naroči vrednotenje podjetja, s čimer bi se ugotovila dejanska vrednost podjetja. Za hitre izračune lahko rečem, da je računovodska vrednost delnice Komunalnega podjetja Ptuj nekaj več kot 15 evrov, kar pomeni, da je vrednost 39-odstotnega deleža nekaj več kot milijon evrov. To sem tudi povedal na zadnjem sestanku županov, ki je bil 23. julija na občini Videm pri Ptuju ter predstavil tri scenarije možnih rešitev podjetja. Vse to je sedaj v rokah lastnikov z 6T-odstotnim deležem v našem podjetju. Moje delo spremlja nadzorni svet. Čarobne palice nimam, da bi lahko v šestih mesecih sanirali stanje ob so časnem prenosu še nekaterih dejavnosti iz podjetja. Za postopno saniranje potrebuje podjetje najmanj dve leti časa ob resnem razvojnem delu in obvladovanju stroškov na vseh nivojih poslovanja. Kolikor vem, sem do sedaj vse, kar mi je bilo naloženo, izpolnil. S pripravo strategije razvoja Komunalnega podjetja Ptuj od leta 2012 do 2015 skupaj s sodelavci sem pripravil podlago za nadaljnji razvoj podjetja. Nadaljevanje je sedaj v rokah nadzornikov. Žal se vedno vidijo samo slabe odločitve, res pa je, da tudi uspešnih odločitev v zadnjih dveh do treh letih ni bilo veliko. Vse je baziralo na starejših dogovorih in sklenjenih pogodbah, ki pa se počasi zaključujejo. Glede neobveščenosti mestnih svetnikov menim, da je to stvar pravočasnega vprašanja in odgovora ter zaupanja. Zelo rad bom odgovoril na vsako vprašanje, ki se bo vezalo na poslovanje našega podjetja. Del trenutnega stanja je možno razbrati iz podatkov poslovanja v prvi polovici leta 2012. Vse to smo dosegli z velikimi napori na različnih projektih izgradnje različne infrastrukture. Prepričan sem, da je med sodelavci še dovolj pozitivne energije, da bo naša ladja, ki je trenutno precej obremenjena, zaplula v pravi smeri. Uprava podjetja in ne zasebni lastniki, kot smo napačno zapisali v torkovi številki Štajerskega tednika, je za opravljanje revizije za leto 2012 predlagala revizijsko hišo ABC. Ptujski mestni svet tega predloga za včerajšnjo skupščino ni potrdil in je predlagal, da revizijo tudi v letu 2012 opravi dosedanja revizijska hiša Auditor s Ptuja. Kako komentirate ta predlog? „Popravek: uprava je tako kot vsako leto do sedaj pridobila več ponudb za izvedbo revizije za leto 2012. Med temi ponudbami je bila omenjena trenutno cenovno najugodnejša. Lastniki pa lahko izberejo tisto, za katero bodo na skupščini zbrali potrebno večino." Je po vaši oceni podjetje sploh možno izviti iz težav in ga organizirati kot javno podjetje? „Da. Tekoče poslovanje družbe ni problematično, tudi likvidni tok je zadovoljiv, dejstvo pa je, da je družba v svojem poslovanju močno odvisna od političnega okolja. Glede na sedanjo strukturo lastništva prihaja do konflikta interesov med zasebnim in javnim kapitalom. Organizacija družbe v javno podjetje je odvisna predvsem od pogojev lastnikov - malih delničarjev in politične volje lokalnih skupnosti. Eden izmed pogojev za začetek reševanja težav je tudi rešitev lastništva Top energije." Mag. Franc Dover, univ. dipl. Inž. str., direktor Komunalnega podjetja Ptuj: „Stanje ni rožnato, je pa rešljivo ob sodelovanju več deležnikov v našem okolju."

 

Medij: Štajerski tednik
Avtorji: M.G.
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Aktualno
Datum: 27. 07. 2012 
Stran: 3