Na vprašanje, kdaj bodo predsednika države obvestili o poteku mandata guvernerju, so v Banki Slovenije odgovorili, da je to glede na določene roke »popolnoma nerelevantno«. Omejevanje škode ob kapitalski neustreznosti bank Bo pa Banka Slovenije še pred imenovanjem novega guvernerja očitno dobila tudi nova, veliko širša nadzorniška pooblastila. Novela zakona o bančništvu, ki jo je vlada sprejela minuli teden, bo centralni banki med drugim omogočila prenos premoženja banke na prevzemno družbo, centralna banka pa bo lahko nadzornikom banke tudi prepovedala opravljanje funkcije. Novela na novo ureja imenovanje izredne uprave banke, prisilno prodajo delnic banke obstoječih delničarjev, povečanje osnovnega kapitala banke, tudi pri obstoječih ukrepih pa širi pooblastila centralne banke. Spremembe zakonodaje bodo po pričakovanjih vlade med drugim omejile potencialno škodo, ki bi lahko nastala zaradi kapitalske neustreznosti bank. Čeprav je povečanje nadzorniških pristojnosti Banke Slovenije med drugim predlagal tudi Mednarodni denarni sklad (IMF), pa je ta dejansko veliko več pozornosti namenil zagotavljanju kapitalske ustreznosti bank. IMF je preoblikovanje in dokapitalizacije bank celo predstavil kot prvi izziv Slovenije, a vlada se očitno že pripravlja na trenutek, ko banke ne bodo več kapitalsko ustrezne. Predlog sprememb zakona o bančništvu, ki ga je vlada sprejela minuli teden, je ministrstvu za finance pod vodstvom Janeza Šušteršiča posredovala Banka Slovenije, in sicer, kot so nam pojasnili, junija letos. Težave bančnega sistema so se začele že pred najmanj štirimi leti, zato se postavlja vprašanje, zakaj se spremembe zakonodaje pripravljajo šele zdaj. Vlada pričakuje, da bodo spremembe zakonodaje vzpostavile posebni pravni režim za reševanje težav bančnega sistema, poudarek pa da bo na pravočasnem in učinkovitem ukrepanju organov »z jasno opredeljenimi ukrepi in pooblastili tako s preventivnega kot tudi sanacijskega vidika«. Predlog novele zakona naj bi celo predstavljal »doprinos v smeri izogiba zaprosila za mednarodno finančno pomoč«. Bankam večjo svobodo pri prestrukturiranju podjetij Končna različica novele zakona pa očitno ni povsem po pričakovanjih centralne banke, še več, kot opozarjajo, so zaradi naknadnih dopolnitev nastala neskladja in nejasnosti, zlasti v razmerju do drugih predpisov. Gre predvsem za zakon o prevzemih, ki poslej ne bi vec veljal za pridobivanje deležev v bankah z namenom zagotavljanja ali ohranjanja kapitalske ustreznosti banke. Poleg tega, da državi v primeru dokapitalizacije bank ne bo treba dati prevzemne ponudbe, ji te ne bo treba dati tudi v primeru konverzije pogojno spremenljivih obveznic co-co NLB v delnice z glasovalno pravico. Odstopanja od prevzemne zakonodaje je predlagala centralna banka, a je kasneje ministrstvo »na lastno iniciativo« v predlog zakona vključilo določbe, zaradi česar je besedilo zakona postalo neusklajeno, pojasnjujejo v Banki Slovenije. Ministrstvo je v predlog zakona med drugim vneslo določbo, po kateri lastniki delnic, pridobljenih z dokapitalizacijo, a brez objave prevzemne ponudbe, ne bi smeli izvrševati glasovalnih pravic, medtem ko je v zakonu ostal predlog centralne banke, po katerem bi lastniki delnic glasovalne pravice izgubili, če v dveh letih ne bi objavili prevzemne ponudbe. Omeniti velja, da objava prevzemne ponudbe po spremembah zakona o bančništvu tudi za banke ne bi bila obvezna, če bi te delež v družbi pridobile z zasegom zastavljenih delnic. Kot so pojasnili v Banki Slovenije, želijo s spremembo zakonodaje banke spodbuditi k vključevanju v postopke prestrukturiranja podjetij brez tveganja, da bodo morale objaviti prevzemno ponudbo. Centralna banka je predlagala, da bankam pet let ne bi bilo treba objaviti prevzemne ponudbe, a je finančno ministrstvo rok omejilo na dve leti. Vprašanje, če je tak rok »z upoštevanjem širšega gospodarskega položaja in pričakovanih trendov realen, dodajajo v centralni banki. x

Medij: Dnevnik
Avtorji: Svenšek Katja
Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih 
Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 04. 12. 2012 
Stran: 9