Finance, 21.09.2010

Prihodek_ne_sme_prese_iNajvečji omejitvi pri osebnem delu sta višina prihodka in razmeroma malo dovoljenih del. Posameznik, ki opravlja osebno dopolnilno delo, mora za vsak posamično opravljen promet blaga, proizvodov oziroma storitev izdati račun v najmanj dveh izvodih, od katerih en izvod prejme kupec. Kopije računov mora hraniti deset let, čeprav nima statusa samostojnega podjetnika.

Pri opravljanju osebnega dopolnilnega dela je za namene izpolnitve davčne obveznosti in plačilo akontacije dohodnine zelo pomembno, komu fizična oseba storitve iz osebnega dopolnilnega dela opravi: fizični alipravni osebi. ► Če fizična oseba storitev pomočvgospodinjstvu (manjša vzdrževalna dela, likanje perila ...) opravi fizični osebi, mora prejeti dohodek napovedati sama, in sicerdo desetegadne v mesecu za minuli mesec pri davčnem organu. Tabo izdal odločbo za plačilo obveznosti dohodkov iz zaposlitve z upoštevanjem desetodstotnih normiranih stroškov in z upoštevano 25-odstotno davčno stopnjo. ► Če dosega dohodke pri pravni osebi (denimo košnja trave), akontacijo dohodnine izračuna in plača podjetje. Priglasitev upravni enoti Posameznik, ki želi opravljati osebno dopolnilno delo, mora to pred začetkom priglasiti upravni enoti. Letni prihodki ne smejo preseči minimalne letne plače v Sloveniji iz preteklega leta (za leto 2009 je 597 evrov). Podatke o letnem prihodku že med letom spremlja davčni urad. Dursu je treba do 10. vmesecu po preteku vsakega trimesečja (do 10. aprila za obdobje od januarja do vključno marca, do 10. julija za obdobje od aprila do vključno junija ...) dostaviti podatke o doseženih prihodkih iz minulega trimesečja. Navesti je treba skupni znesek prihodka in posamezne zneske, številke in datume računov. Podatki se uporabljajo le za spremljanje izpolnjevanja pogojev za opravljanje osebnega dopolnilnegadela, ne pa za ugotavljanje davčnih obveznosti. Kot opozarja davčna svetovalka Simona Štravs, se v praksi dogaja, da čiščenje hodnikov opravljajo fizične osebe še vedno na podlagi instituta osebnega dopolnilnega dela, kar je napačno. Zakon o dohodnini ne vsebuje več določbe o obdavčitvi dohodkov, doseženih s posameznim poslom, zato je tako delo možno opravljati le v odvisnem razmerju ali v eni izmed oblik po zakonu o gospodarskih družbah - najpogosteje kot samostojni podjetnik posameznik. Kazni Za posameznika, ki opravlja dejavnost oziroma delo in ni prijavljen upravni enoti, je predvidena globa od 208 do 1.878 evrov. Poleg globe pa se mu lahko izrečeta tudi varstveni ukrep odvzema predmetov, ki so bili uporabljeni pri prekršku, in prepoved samostojnega opravljanja dejavnosti ali del, in to za dobo od treh mesecev do leta dni. S. P. H PRIMER Od 500 evrov bruto je 387 evrov neto ► Če je vrednost osebnega dopolnilnega dela 500 evrov, 10 odstotkov normiranih stroškov znaša 50 evrov, osnova za obračun davka je 450 evrov, izračunana akontacija po stopnji 25 odstotkov pa je 112,5 evra. Podjetje kot izplačevalec dohodka bi torej posamezniku neto izplačalo 387,5 evra. ► Plačnik davka, torej podjetje, mora davčni odtegljaj odtegniti hkrati z obračunom dohodka od zaposlitve. Tako bo v imenu in na račun posameznika Dursu nakazalo akontacijo dohodnine od dohodkov iz zaposlitve (iz drugega pogodbenega razmerja), izpolnilo obrazec REK 2, konec januarja pa tudi poročalo o obračunanih in izplačanih davčnih odtegljajih. Podjetje mora obračunati še šestodstotni prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje od bruto osnove 500 evrov (30 evrov) in 4,34 evra kot enkratni prispevek za poškodbo pri delu. Ker pa gre za dohodek, za katerega se plačuje še davek na določene prejemke v skladu z zakonom o posebnem davku na določene prejemke, mora plačati tudi 25-odstotni davek na določene prejemke. Ker gre za odvisno delo, je treba skleniti podjemno pogodbo, še dodaja Simona Štravs.


Medij: Finance
Avtorji: S. P.
Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: F2
Datum: 21. 09. 2010 
Stran: 19