Že glasovanje o zamenjavi (slovenskih) nadzornikov, ki jih je praktično izglasovala belgijska stran, ker Agencija za upravljanje kapitalskih naložb, podobno kot na skupščini NKBM, ni podprla tik pred zdajci vladnega seznama, pa je razgalilo interesno trgovino glede prihodnosti NLB. Predskupščinsko dogovarjanje o dokapitalizaciji, kdo bo koliko vplačal, kdaj, po kakšni ceni in pod kakšnimi pogoji, preračunavanje, za koliko bi se kateri strani povečal ali zmanjšal vpliv v banki, je NLB, za katero ni dovoljeno uporabiti 320 milijonov evrov za NLB nakazuje, da je Slovenija na začetku (ponovne) sanacije bank naziva zombi banka, potisnilo v kot. Da je banka kolateralna škoda napačno razumljenega nacionalnega interesa, kjer izguba le še narašča, nihče več ne razmišlja. Šele skrbni pregled in dodatna revizija naj bi aktualni politiki dala vpogled, čemu je pravzaprav lastnica, v naslednjih mesecih pa bo jasno, ali je vanjo sploh še kdo (razen KBC in slovenske države) pripravljen vlagati. Pogojno zamenljive obveznice kot izhod v sili so prav zaradi svoje pogojnosti zelo neugodne, vendar včeraj izglasovano hibridno posojilo 320 milijonov evrov, samo dva dni pred iztekom roka za dvig kapitalske ustreznosti, ki so ga postavili regulatorji, nakazuje na prvi korak (ponovne) sanacije bank. Naloga, ki so jo nekateri daljnovidni politiki v Evropi opravili že pred štirimi leti, premier Janša pa jo je včeraj zagovarjal v Bruslju. Potek včerajšnje skupščine NLB je pokazal, da KBC, ki naj bi bila med potencialnimi strateškimi dokapitalizatorji, nad slovensko sistemsko banko še ni obupala. Vrata na Balkan, zgodovinsko zaledje blagovne znamke NLB z nekaj že osvojenimi strateškimi točkami, se s pričakovanim članstvom Hrvaške, morda še Srbije, na široko odpirajo za intenziviranje bančnih poslov. Dotlej pa bo morala aktualna politika očistiti banko slabih terjatev in lažnega nacionalnega interesa.

Medij: Večer
Avtorji: Ferluga Irena
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Danes
Datum: 28. 06. 2012 
Stran: 2