Vse to je bilo doseženo pod rdečo zvezdo, nad katero je ob državnem prazniku bentil tudi kardinal Rode, in ne pod križem, ki je paktiral z nacifašističnim okupatorjem. Ko zahteva izbris peterokrake, bi kardinal moral to prej zahtevati za križ. Ta je bil simbol totalitarizma ne le med drugo svetovno vojno pri nas, ampak že mnogo prej (inkvizicija, na primer). Bliže evangeliju bi razkošno preskrbljeni kardinal bil, ko bi razmišljal, kako bo Cerkev (mariborska nadškofija) vrnila vložke tisočem malih delničarjev, ki so zavoljo grabežljivosti cerkvenjakov ostali brez vsega, marsikdo celo brez osnovne eksistence. Dogajanje v zvezi s proslavo na Kongresnem trgu asociira na francosko revolucijo. Tudi ta je - žal - po nepotrebnem prelila mnogo krvi in se je zaradi jakobinske okrutnosti petnajst let po izbruhu sesula sama vase. Ampak dolgoročno je "ideologija", iz katere se je revolucija napajala in ki jo gre pripisati francoskim prosvetljencem 17. in 18. stoletja, pozitivno vplivala na razvoj civilizacije širše v Evropi in po svetu. Nastanek in državni ustroj ZDA je neposreden produkt tega procesa, ki tudi več kot dve stoletji po tistem ohranja stabilnost. Ves ta nesmisel, povezan z državno proslavo, se lepo prilega temu, kar že vse od svoje inavguracije pred pol leta počneta - pričakovano - Janševa vlada in njeno somišljeniško zaledje. Janšisti na ključna mesta v državi in gospodarstvu postavljajo svoje klonirance, ne ozirajoč se na to, ali so ti nalogam strokovno in moralno kos. Kampanjsko "varčujejo" s proračunskimi sredstvi, zlasti na račun funkcioniranja socialne države, medtem ko se vprašanja brezobzirnih, pravno spornih "akumulatorjev" narodnega bogastva tako rekoč ne dotaknejo. Še kdo dvomi, da za pogubno namero janšistične vlade, da bi ukinila odškodnino za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč, ne stojijo prav ti in takšni "akumulatorji"? Čeprav se na obzorju že lep čas zarisuje pretnja globalne prehranske krize in da ima Slovenija med evropskimi državami eno najnižjih stopenj samooskrbe z živili. Namesto da bi vlada pristojni zakon nadgradila z nedotakljivostjo kmetijskih zemljišč in sprejela ukrepe, ki bi spodbujali reaktiviranje že izgubljenih njiv, vrtov in sadovnjakov, kolikor jih še ni pozidanih. Kot da ti ljudje tam zgoraj (in v ozadju) živijo na nekem drugem planetu ali pa v portoroškem Kempinskem, kjer si lahko kdajkoli - v nasprotju z veliko večino državljanov - naročijo, kar jih je volja. Izpostaviti velja pojav, ki je tudi vzklil v prvih mesecih janšistične oblasti in je že tako slab imidž Slovenije kot pravne države še poslabšal. Janša, ki bi kot premier poleg predsednika države moral biti poosebitev varovanja pravne države, se malodane sistematično izmika sodnim obravnavam v aferi Patria, in to v imenu službenih obveznosti. Mar ne bi bilo logično, da bi trditve o svoji nedolžnosti, če ta obstaja, podkrepil z rednimi prihodi na sodišče, da bi čim prej tudi uradno dokazal nedolžnost? Namesto tega s prozornim absentizmom prispeva k zavlačevanju zdaj že farsičnega sodnega procesa, kar namiguje na preračunljivo prizadevanje v smeri zastaranja primera. Kot se je to "uspešno" zgodilo že z "afero orožje" in mnogimi drugimi tajkunskimi zgodbami, ki se jih sodni spisi niso niti dotaknili. Dobro znana praksa, sloneča na zvijačnosti in nesramnosti. Sodnica v aferi Patria bi že kdaj morala Janšo na sodišče dostaviti s prisilno privedbo. Ali pa ga celo vtakniti v pripor. Kako pravno učinkovit je tak ukrep, dokazuje praksa iz sosednje Hrvaške. Bivši premier Ivo Sanader razen enega naroka, za katerega je imel verodostojno zdravniško opravičilo, ni zamudil nobene obravnave zoper sebe, ko je bil še priprt. Tako se ni mogel izgovarjati na nebuloze, povezane s službenimi obveznostmi in še čim, marveč je željno čakal vsako sodno obravnavo. Tudi zato, ker je tedaj lahko zapustil pripor v Remetincu in prišel malo ven, med ljudi. Pa čeprav le med tožilce, sodnike in odvetnike. Novo janšistično obdobje je samo v nekaj mesecih postreglo s tolikšno količino nedemokratičnih naplavin, da se kaže potreba po temeljitejši opozicijski aktivnosti - ne le parlamentarni, ki je trenutno docela jalova. Slovenija potrebuje širše odporniško povezovanje, sloneče na zakonsko dovoljenem instrumentariju. Zaradi ugrabitve države na vseh nivojih delovanja nas lahko odreši le novodobna osvobodilna fronta kot široko gibanje ozaveščenih, demokratično usmerjenih sil. Potrebujemo OF, ki bo bohtečemu janšizmu, sprtemu z osnovnim demokratičnim doumevanjem stvarnosti, odločno rekla ne. Morda celo v slovenski različici kairskega trga Tahrir. •

Medij: Večer - V soboto
Avtorji: Zavrnik Braco
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: V soboto
Datum: 30. 06. 2012 
Stran: 19