zaslišati nekdanjega finančnega ministra Andreja Bajuka, včeraj pa sta kot priči nastopila generalni sekretar Janševe vlade Božo Predalič in nekdanji guverner Banke Slovenije Mitja Gaspari. Kot je znano, je bil Vizjak leta 2004 proti sprejemu novele prevzemnega zakona, ki so ga predlagali poslanci LDS. Vizjak je svoj zakon pripravil dve leti kasneje. Kot je nekdanji minister pojasnil ob svojem pričanju konec novembra, je bil njegov zakon sprejet še zelo hitro, bil je plod dela strokovnjakov, soglasja v parlamentu, uvedel je direktive Evropske unije in zavaroval male delničarje. Vizjak je tako zavrnil očitek, da je v tistem času vlada zavlačevala s sprejetjem zakona o prevzemih, da bi se nemoteno olastninili vsi njihovi prijatelji. Preiskovalna komisija je včeraj zaslišala sedanjega ministra za evropske zadeve in razvoj Mitjo Gasparija, ki je bil pred komisijo v vlogi nekdanjega finančnega ministra in predvsem nekdanjega guvernerja Banke Slovenije. Ta je dejal, da v času njegovega vodenja centralne banke, med aprilom 2001 in aprilom 2007, menedžerskih prevzemov ni bilo veliko. Več jih je bilo v letih 2007 in 2008. Tako sta se tudi prevzem Istrabenza in Pivovarne Laško, kar preiskuje komisija, zgodila po končanju Gasparijevega mandata. Banka Slovenije je sicer v letu 2006 predlagala strožja pravila glede rezervacij v bankah, zaradi česar bi bilo manj sredstev za dobiček. A so mednarodne revizorske hiše predlog zavrnile, češ da je pomenil kršitev mednarodnih računovodskih standardov. Gaspari je ocenil, da so banke v nekaterih primerih pravilno zavarovale svoje terjatve: »Banke imajo sedaj v rokah delnice. Te jim bo očitno uspelo prodati - če jim to ne bo preprečila država - najboljšemu ponudniku na trgu.« Pri tem je še pokritiziral menedžerske odkupe, saj da se morajo predsedniki uprav srednjih in velikih podjetij ukvarjati z upravljanjem družb, ne pa z lastniško funkcijo. Pri Božu Predaliču pa so komisijo zanimale tudi njegove izkušnje v nadzornem svetu Istrabenza. Breda Pečan (SD) je tako vprašala, ali je Predalič na seji vlade opozoril, da je treba popraviti prevzemno zakonodajo, ker bi kot nadzornik morda opazil, da se »zadeve odvijajo v nenavadne in nevarne vode«. Predalič je na to odgovoril: »Če bi zaznal, da uprava dela kaj spornega, bi se odzval.« Dodal je, da je sam večkrat postavljal vprašanja upravi o kreditih, ki jih je najemal koprski holding, a so finančniki najemanje kreditov očitno znali razložiti tako dobro, da so nadzorniki verjeli, da ima uprava dober in pošten namen.

Medij: Delo
Avtorji: Gole Nejc
Teme: mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 04. 02. 2010
Stran: 9