V začetku julija 2010 pa se je prijavil na javni poziv predsednika države za zbiranje kandidatov za predsednika in njegova dva namestnika t. i. protikorupcijske komisije. V uradu so prejeli enajst vlog, mediji pa so poročali, da je Klemenčič »glavni favorit za naslednika Draga Kosa«. Septembra 2010 ga je Danilo Turk za dobo šestih let (namestnika za dobo petih let) imenoval za predsednika Komisije za preprečevanje korupcije. Klemenčič danes pravi, da gre pri imenovanju za predsednika in člane komisije za najbolj pregleden in demokratičen način imenovanja v državi, v bistvu pa so stvari daleč od tega. Najprej so spremenili zakon Ob tem ni nepomembno, da je 5. junija 2010 začel veljati nov zakon o integriteti in preprečevanju korupcije. To pomeni, daje vlada Boruta Pahorja spremenila prejšnji zakon in tlakovala pot zdajšnjemu stanju. V prejšnji vladi je resor pravosodja in notranjega ministrstva, katerega del je bil tudi Goran Klemenčič. obvladovala stranka LDS s Katarino Kresal in Alešem Zalarjem na čelu. Obračuna z odvetniki ni bilo Kot predsednik protikorupcijske komisije je Klemenčič javno napovedal analizo finančnih tokov med javnim in zasebnim sektorjem, ki naj bi razkrila moč posameznih odvetnikov in komunikacijsJkih skupin. Iz tega ni bilo nič, smo pa v drugi polovici leta 2011 dočakali spletno aplikacijo Supervizor, ki naj bi bila »nov korak proti korupcijskemu ribarjenju v kalnem«. Mediji so Klemenčiča povzdigovali v nebo, navdušenja ni skrival niti pravnik Rajko Pirnat, ki je še danes njegov vneti zagovornik; med drugim ga ne moti niti to, da so zakonska določila o nadzoru nad delom in premoženjem članov komisije zelo pomanjkljiva. Zakon pomanjkljiv Na to, da preiskovana oseba, ki jo t. i. protikorupcijska komisija obtoži, četudi nezakonito in brez dokazov, nima pravnega sredstva, da bi se ubranila pred tem, je že sredi leta 2012 opozorila Dragica Kotnik, višja državna tožilka. Pred nedavnim pa je znova spomnila, da je s tem prek predsednika DZ Gregorja Viranta že 13. maja 2012 seznanila tudi državni zbor. Opozorila je, naj ta preuči obstoječo zakonodajo, protikorupcijski zakon iz leta 2010 torej, in ugotovi, da je ta neustaven in neustrezen. Poslancem je predlagala, naj sprejmejo zakonodajo, ki bo omogočala demokratičen postopek. Izkazalo se je, da je Virant v vlogi predsednika državnega zbora dopis in opozorila višje državne tožilke Dragice Kotnik »prezrl« in ni ukrepal. Če Kotnikova ne bi znova opozorila na to, javnost za to sploh ne bi vedela. To je v dneh, ko smo priče različnim izjavam, pomembno vedeti. Virant je šel Klemenčiču na roke tudi s tem, ko je »protizakonito toleriral štirimesečno zamudo pri oddaji letnega poročila«, na kar je opozoril poslanec Jože Tanko, ki je Viranta tudi vprašal, zakaj poslancev ni seznanil z zahtevami tožilstva. Gorana Klemenčiča je tranzicijska levica načrtno pripravljala za umazano delo. Opravil ga je v začetku leta 2013. Podatki o premoženju netočni To, da člani komisije niso podvrženi potrebnemu nadzoru, se seveda kaže tudi pri njihovem ravnanju. Natančneje, pri objavi poročil o lastnem premoženjskem stanju, objavljenem na uradni spletni strani komisije. V tem delu, ki Slovenske železnice (S2) so pogodbo o sodelovanju z Odvetniško pisarno Zidar Klemenčič sklenile 21. decembra 2009. Izplačila so bila naslednja: LETO ZNESEK 2010 11 6.748,07 EUR 2011 95.920,06 EUR 2012: 28.859,43 EUR Iz službe za stike z javnostmi so nam še sporočili, daje sedanje poslovodstvo, ki ga vodi generalni direktor Dušan Mes, sprejelo več ukrepov za zmanjšanje stroškov zunanjih odvetniških storitev. Zapisali so, da bodo v prihodnje večino pravnih storitev opravile strokovne službe na S2, zunanjo pravno pomoč pa bo Skupina S2 uporabljala le izjemoma, pri najzahtevnejših pravnih zadevah. Sodelovanje potrdili tudi na Vzajemni Z Vzajemne so sporočili, da je zdravstvena zavarovalnica skladno z opravljeno revizijo poslovanja zoper člane nekdanjih uprav (Boštjan Aver, Peter Pustatičnik, Marko Jaklič, France Henigman in Davor Hvala), ki so določene posle vodili na način, pri katerem je prišlo dooškodovanja premoženja Vzajemne, vložilivečtožb.»Vzajemna je v sodelovanju z dvema odvetniškima družbama (Nina Zidar Klemenčič in Pirnat, Kovačič, Škofič) vložila 12 tožb. Skupni tožbeni zahtevek v vseh odškodninskih postopkih znaša 4,3 milijona evrov. Triletni stroški tožb, ki temeljijo tako na notranjih kot zunanjih revizijah, so znašali nekaj več kot 239 tisoč evrov (od tega za sodne takse, revizorje in forenzike 56 tisoč evrov ter za dve odvetniški pisarni - Nina Zidar Klemenčič in Pirnat, Kovačič, Škof ič- skupaj 183 tisoč evrov). naj bi deklarativno izražal odprtost in poštenost vodstva komisije, smo namreč samo pri Klemenčiču našli več napak. O tem, da je o svojem premoženjskem stanju zapisal, da je solastnik družinske hiše v občini Lukovica, smo že poročali. To seveda ne drži; edina lastnica, vpisana v zemljiški knjigi, je žena Nina Zidar Klemenčič. Nadalje je pri kreditih, dolgovih, jamstvih, obveznostih in podobnem navedel, da »ima kredit cca 30.000 eur in da je porok za kredit cca 30.000 eur«. V rubriki Vse pravne osebe doma in v tujini, v katerih je ožji družinski član funkcionarja (zakonec, otroci) lastnik, solastnik, družbenik ali tihi družbenik, pa je navedel samo: »Odvetniška pisarna Nina Zidar Klemenčič, Ljubljana«. V zgodbo potegnil tudi ženo S temi navedbami je v »svojo« zgodbo potegnil tudi soprogo Nino Zidar Klemenčič, ki je tako Družinska hiša Nine Zidar Klemenčič v Šentvidu pri Lukovici ni vpisana v Kataster stavb nitivGurs. Mordazato, da bi bilo prikrito, kako je bilo mogoče na hišo vknjižiti hipoteki NKBM v višini 190 tisoč evrov ali zaradi izogibanja davku na nepremičnine? postala posredno javna oseba. Ker navedbe Gorana Klemenčiča o njegovem premoženjskem stanju dokazano niso resnične, je nedvomno v interesu javnosti, da novinarji o tem poročamo. Po razkritjih seje zavil v molk Prav zaradi Klemenčičevih javno objavljenih podatkov, s katerimi so se po lastnem pripovedovanju člani t. i. protikorupcijske komisije želeli javnosti predstaviti kot zgled, smo novinarji začeli iskati podatke tudi o premoženju ožjih družinskih članov. No, ne vsi, saj večina tranzicijski levici naklo-Najprej so spremenili zakon, nato namestili ekipo, na koncu s pomočjo Gregorja Viranta zadali velik udarec državi. njenih slovenskih medijev o tem molči, po nekaterih razkritjih pa se je tudi Klemenčič zavil v molk in na vprašanja ne odgovarja. Nekorektno početje Ko se je pojavila domnevna anonimka (v uredništvu je nismo prejeli), pa so pohiteli v Slovenski tiskovni agenciji (STA) in javnosti enostransko predstavili samo Klemenčičeve odgovore na navedbe v njej, ne pa tudi anonimnega pisma, na katerega se sklicujeta tako agencija kot Klemenčič. To je seveda proti vsem pravilom. Kljub temu se iz odgovorov da sklepati marsikaj, zato so po svoje zanimivi in vredni objave. Navedli so: »V odgovoru za STA je očitke zavrnil in izpostavil, da se nič od očitanega ni dogajalo v času opravljanja javne funkcije. Klemenčič je za STA zapisal, da je težko odgovarjati na anonimna pisma, 'ki vsebujejo ravno pravšnjo mešanico dejstev in insinuacij brez podlage, da opravičijo namen disikreditacije'. Kljub vsemu je pojasnil, da sta z ženo, odvetnico Nino Zidar Klemenčič, sedanjo polovico dvojčka kupila od podjetja Doland Investicije. Pogodbo o arije podpisal 11. septembra 2007, kupoprodajno pogodbo pa je podpisala žena 16. oktobra 2007, je zapisal. Pred tem sta imela po Klemenčičevih besedah v lasti stanovanje v bližnjem kraju, ki sta ga prodala, s kupnino pa poplačala obstoječe kredite. Preostanek denarja sta pozneje uporabila za dokončanje in opremo hiše dvojčka, je pojasnil in dodal, da sta nepremičnino kupila v tretji podaljšani fazi gradnje, dokončala pa s pomočjo različnih obrtnikov in staršev. Ker je bila ponudba kreditov leta 2007 zelo ugodna, ugodnejša od kreditov, ki sta jih vzela leta 2004, je žena po Klemenčičevih besedah vzela nov hipotekami kredit. Kot je pojasnil, sta ponudbo za omenjeno nepremičnino našla na spletnem portalu nepremičnine, net, ne prej ne pozneje ne lastnika ne koga drugega iz podjetja, ki je bilo investitor gradnje, nista Klemenčičevi so pred selitvijo v Šen tvid pri Lukovici živeli v večstanovanjski stavbi na Krtini v Dobu pri Domžalah. poznala. Na enak način so po njegovem vedenju nekaj tednov pred njimi kupili drugo oziroma prvo polovico dvojčka sosedi. Ob nakupu jih je po Klemenčičevih besedah zanimalo, ali je nepremičnina prosta bremen, z ustreznim gradbenim dovoljenjem in pravno urejenim statusom, ne pa življenjepis lastnika in njegovi načrti za prihodnost. 'Kaj se je tri leta za tem ali pred tem dogajalo z lastnikom podjetja, katerega niti ne poznamo, ne vem in ne vem, zakaj bi nas moralo to zanimati,' je pojasnil. Ob tem je poudaril, da hiše ni zgradil po njihovem naročilu in da so jo kupili po tržni vrednosti. 'Namigovanja anonimke o ciprski navezi niso vredne komentarja,' je dodal Klemenčič. Glede navedb, da je ob prijavi premoženja navedel tudi polovico družinske hiše, kar pa ni razvidno iz zemljiške knjige, je Klemenčič pojasnil, da je kot lastnica nepremičnine v zemljiško knjigo vpisana žena, ker je najela hipotekami kredit. Hiša je po zakonu skupna lastnina do polovice obeh zakoncev ne glede na vpis v zemljiško knjigo, je dodal. Nepremičnino sem redno prijavljal v obrazcih za premoženjsko stanje (in pri tem običajno - v izogib nesporazumom - tudi navedel, da je v ZK sicer vpisana Franci Zidar, oče Nine Zidar Klemenčič, je leta 2008 kandidiral za poslanca na listi Zares, pred tem pa je v letu 2007 za 80 tisoč evrov kupil grad Lemberg v občini Vojnik. Veni od TV-oddajje hči Nina dejala, da mu pri obnovi pomaga celotna družina. Je potemtakem Goran Klemenčič tudi solastnik gradu? Mimogrede, Nedelo je 28. oktobra 2012 poročalo, da so »od države za obnovo v treh letih prejeli blizu 350.000 evrov«. samo žena). Glede kreditov, ki jih navaja anonimka, pa je zapisal, da so pomešani njegovi krediti in krediti žene, vse pa redno odplačujeta. Klemenčič je še izpostavil, da se nič od povedanega ni dogajalo v času, ko bi bil on ali žena na kakršnikoli javni funkciji.« Navedbe STA je povzela večina medijev, osnovnega pisma, če so ga sploh prejeli, ni objavil nihče, in pri tem je ostalo. Goranu Klemenčiču smo številna vprašanja, kakor zdaj kaže, poslali le iz uredništva Demokracije, na odgovore pa še čakamo. Klemenčič marsikaj zamolčal O tem, da je Nina Zidar Klemenčič v zemljiški knjigi vpisana kot 100-odstotna lastnica stanovanjske hiše, ki ni niti ovrednotena niti vpisana v evidence Geodetske uprave RS in v Kataster stavb, smo že pisali. Prav tako smo predstavili, da je Zidar Klemenčičeva soustanoviteljica in polovična lastnica nepremičninskega podjetja Imobilia (skupaj z Janijem Sorškom), kar pa je Goran Klemenčič v javno objavljenem poročilu o lastnem premoženju javnosti zamolčal. Zamolčal je tudi podatek, daje bila žena Nina od 9. marca 2007 do 21. marca 2011 solastnica podjetja Intermedius, resda 24-odstotna, kar je za odstotno točko manj kot za razkritje podatka zahteva zakon, pa vendarle. Glede na domnevno Klemenčičevo resnicoljubnost bi pričakovali, da bo to odstotno točko »prezrl«. In nadalje, Goran Klemenčič je v poročilu o premoženjskem stanju navedel, da ima »cca 30.000 eur« posojila, za toliko je tudi porok Če je navedel, da je solastnik polovice hiše, ki je uradno v lasti žene Nine, potem bi bilo pošteno, da navede tudi posojila, ki bremenijo hišo in jih je Zidar Klemenčičeva najela pri Novi Kreditni banki Maribor (NKBM). Iz izpiska zemljiške knjige je razvidno, da je teh posojil za 190 tisoč evrov, najeta pa so bila leta 2007 in 2011. Delno seveda tudi v času, ko je sam opravljal javno funkcijo. Po Klemenčičevi logiki je torej polovični solastnik tudi 95 tisoč evrov posojila. Vendar pa Klemenčič, kakor je razvidno iz prispevka STA, teh posojil ne priznava, saj pravi, da so »ta pomešana«. Če povzamemo Klemenčičevo razumevanje drugih trditev, logika o pomešanju stvari, kakor nam zdaj poskuša prikazati Goran Klemenčič, seveda ne drži. Supervizorja niso nadgradili Vrnimo se k bazi Supervizor. Goran Klemenčič je obljubljal, da jo bo komisija nadgradila tudi s podatki o tem, koliko denarja se prelije med podjetji ali ustanovami, ki so v državni lasti. Tega doslej še nismo dočakali. V bazi so namreč dostopni le nekateri podatki, ne vsi. Za resnično preprečevanje korupcije so zelo pomembni podatki o izplačilih podjetij in ustanov, ki so v večinski ali vsaj pomembni državni lasti. Tega pa v bazi ni. Opozorili smo že na neuresničeno napoved razkritja moči posameznih odvetnikov in komunikacijskih skupin v eni od televizijskih oddaj. Do tega doslej ni prišlo, očitno pa se je v ozadju dogajalo nekaj drugega, osebnega. Odvetniška pisarna Po na ših podatkih Odvetniška pisarna Nina Zidar Klemenčič v zadnjih letih posluje z več podjetji ali ustanovami, ki so v pomembni državni lasti. Na naše vprašanje o tem nam je vodstvo Slovenskih železnic odgovorilo, da so pogodbo o sodelovanju z odvetniško družbo Zidar Klemenčič sklenili 21. decembra 2009. Spomnimo, Goran Klemenčič je bil takrat državni sekretar pri Katarini Kresal. V letih 2010 do 2012 so Slovenske železnice, ki se soočajo z velikimi poslovnimi težavami, tej odvetniški pisarni izplačale 241.527,56 evra. Sodelovanje z odvetniško pisarno Zidar Klemenčičeve so potrdili tudi na Vzajemni in v NKBM, izplačanega zneska pa Zidar Klemenčičeva sodeluje z NKBM, banka vrednosti posla ne razkriva NKBM: »Nova KBM ima sklenjeno pogodbo o poslovnem sodelovanju z Odvetniško pisarno Nina Zidar Klemenčič. Vsebina pogodbe je poslovna skrivnost, zato je ne moremo razkrivati.« niti po dodatnem poizvedovanju do zaključka redakcije niso bili pripravljeni razkriti. V NKBM raje molčijo Prav pri NKBM je Nina Zidar Klemenčič v letih 2007 in 2011 najela posojili v višini 170 tisoč in 20 tisoč evrov. Obrestna mera za prvo dolgoročno posojilo v višini 170 tisoč evrov je bila zelo ugodna, in sicer euribor plus 1,3 odstotka. Po podatkih, ki jih hranimo v uredništvu, so bila v drugi polovici leta 2007 oziroma v primerljivem obdobju najugodnejša posojila po libor plus 4 odstotke. Simona Dimic je na primer pri Novi Ljubljanski banki najela posojilo po euribor plus 1,6 odstotka. Vodstvo Znana odvetnica Nina Zidar Klemenčič je 50-odstotna lastnica nepremičninskega podjetja Imobilia plus. Po Klemenčičevi logiki je tudi on 2 5- odstotni solastnik podjetja, česar pav svojem premoženjskem poročilu ne navaja. NKBM smo vprašali tudi o obrestnih merah, vendar natančnega odgovora nismo prejeli. Pri NKBM bodo morali odgovore iskati tudi mali delničarji, ki so v to banko vložili veliko svojega denarja. Mi pa spomnimo na nedavno objavljena priporočila Zveze potrošnikov Slovenije: »Sestavni del dobre bančne prakse in odgovornega kreditiranja je namreč, da banka potrošniku kredit odobri v vrednosti, ki je bistveno nižja od vrednosti nepremičnine, s katero ga ta zavaruje (npr. ne več kot 2/3 vrednosti). Banka mora poskrbeti za to, da kredite sklepa na skrben način.« Se v tem skriva odgovor na to, zakaj Klemenčičeva hiše nista vpisala v Gurs?IB Vprašanja Goranu Klemenčiču, na katera odgovore še čakamo: 1. Poslano 23. 1.2013: - Ali ste pripravljeni razkriti pogodbo za nakup hiše? Če ste pripravljeni, prosim za posredovanje le-te. 2. Poslano 24. 1.2013 Včeraj, 23. 1. 2013, steza STA med drugim zapisali, daje hiša po zakonu skupna lastnina do polovice obeh zakoncev ne glede na vpis v zemljiško knjigo in da ste nepremičnino tudi redno prijavljali v obrazcih za premoženjsko stanje. Sprašujem naslednje: 1. Po katerem zakonu in členu je nepremičnina samodejna skupna lastnina do polovice obeh zakoncev ne glede na vpis v zemljiško knjigo? 2. Če ste v obrazcih za premoženjsko stanje redno prijavljali nepremičnino (1/2), zakaj potem niste prijavili tudi polovice posojil, ki bremenijo to hišo - za posojila zatrjujete, da so pomešana vaša in od vaše žene? 3. Zakaj niste v obrazce prijavili tudi dveh podjetij, katerih solastnica je bila ali je še vaša žena Nina Zidar Klemenčič? 4. Glede na odgovor ste solastnik tudi polovice ženinih prihrankov, vrednostnih papirjev in ostalega. Zakaj v obrazec o premoženjskem stanju ne navedete še tega? 5. Ali ste v obrazcu o premoženjskem stanju morda še kaj zamolčali? 6. Kdaj boste na spletni strani komisije popravili oz. ažurirali podatke o svojem premoženju? 3. Poslano 25. 1.2013: Iz vašega življenjepisa, objavljenega na spletni strani KPK, je razvidno, da ste na Harvard LavvSchool zaključili magisterij in študij pozneje nadaljevali s podiplomskim študijem na National University of Ireland. Prosimo za odgovor na naslednja vprašanja: 1. Kdo vam je plačal to šolanje in koliko je stalo? 2. Kdaj ste pričeli s šolanjem in kdaj končali? 3. Ali imate še kakšne obveznosti iz naslova tega šolanja? Če je bil morda sofinancer šolanja kdo drugi, prosim še za posredovanje pogodb. Prosimo za podatke posebej za magisterij in podiplomski študij.

Medij: Demokracija
Avtorji: Kocjan Vida
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Politika
Datum: 31. 01. 2013 
Stran: 22