Ministrstvo za kulturo ima zdaj 15 dni časa, da se odloči. Lahko vztraja pri tožbi, lahko pa privoli v predlog poravnave in svojo tožbo umakne. Delo in Fimes pa bi se v tem primeru odpovedala pravdnim stroškom. Če pa bo sodnik Jože Ruparčič le moral odločiti o primeru, bo sodbo razglasil brez novega naroka. To so namreč prosili odvetniki obeh strani, saj želijo čim bolj pospešiti zadevo. Zakaj zaplet? Delov nakup Večera je bil nezakonit, saj je kršil kar dva zakona - medijski zakon in zakon o preprečevanju omejevanju konkurence. Vsak zakon pa ima svoje varuhe. Urad za varstvo konkurence (UVK) je svoje delo že opravil in je leta 2009 Delu pravnomočno naložil, naj 75 odstotkov Večera proda. Delo to poskuša storiti, a je moralo že večkrat zaprositi za podaljšanje roka prodaje. Varuh medijskega zakona, ministrstvo za kulturo, pa je ukrepalo tako, da je leta 2008 prek državnega pravobranilstva vložilo tožbo na ničnost nakupa. Svoj predlog je utemeljilo z določbo 58. člena zakona o medijih in pri tem navedlo, da ni dalo soglasja za pridobitev več kot 20-odstotnega lastninskega in upravljavskega deleža, pojasnjujejo na državnem pravobranilstvu. A se pravda še zmeraj vleče. Sodišče je že aprila 2009 zavrnilo predlog države za začasno odredbo, s katero bi se Delu prepovedali prodaja in obremenitev Večerovih delnic - Republika Slovenija namreč ni bila pogodbena stranka v prodaji teh delnic. Junija letos pa je sodišče zavrnilo tako imenovano stransko intervencijo (želji, da se pridružijo tožbi) Društva novinarjev Slovenije, Sindikata novinarjev Slovenije, Sindikata Pergam Večer, Uredništva časnika Večer ter malih delničarjev (sedanjih ali upokojenih novinarjev). To odločitev prvostopenjskega sodišča je konec septembra potrdilo tudi Višje sodišče v Ljubljani. Je pa sodnik včeraj v zaključnih besedah poudaril, da še ne ve, kako bo razsodil. V ozadju je namreč zanimivo pravno vprašanje, in sicer kje se začne in konča javni interes. Pa tudi kaj storiti v primeru, ko različni zakoni med sabo niso usklajeni - ni namreč logično, da država na eni strani zahteva prodajo delnic, na drugi strani pa to prodajo preprečuje, prav s tožbo za ničnost nakupa teh delnic. Paradoks je popoln, je včeraj na sodišču zaključil Delov odvetnik Stojan Zdolšek. Delo zagovarja stališče, da je tožba že sama po sebi nična - ministrstvo naj sploh ne bi bilo upravičeno, da vloži takšno tožbo (v pravnem žargonu, da nima procesne legitimacije). Na drugi strani pa bi v tem primeru vzpostavitev prvotnega stanja kršilo več drugih pravnih načel, meni pooblaščenec Dela - predvsem tistih, ki se nanašajo na obligacijski zakonik. In sicer bi se prezrlo načelo sočasnosti izpolnitve pogodbenih obvez, Delo pa bi zaradi vrnitve delnic utrpelo tudi neupravičeno škodo, Fimes pa bi pridobil neupravičeno korist. Zdolšek je včeraj tudi opozoril, da Delo ne bi moglo zakonito vrniti Večerovih delnic oziroma jih prepisati na Fimes. Delo ima velike težave s prodajo Večera. (Tit Košir]

Medij: Večer
Avtorji: Stojan Jure
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 02. 12. 2011 
Stran: 9