Dnevnik, 24.05.2012
Porazenci in zmagovalci cerkvenih" poslov Tomaz Modic Ljubljana - Okoli 2,4 milijona evrov visoka izvrsba, ki jo je bankrotirani Zvon Dva Holding pred dnevi vlozil zoper prijateljsko podjetje I. J. Storitve, bo ob uspesni izterjavi le manjsi obliz na globoke bancne rane, a obenem nehote razkriva naravo poslov obeh financnih holdingov pod pokroviteljstvom Nadskofije Maribor. Ce so podrobnosti nasedlih vecmilijonskih »cerkvenih« nalozb v Argentini, BiH in predvsem na Hrvaskem zacele prihajati na dan sele po razglasenem bankrotu januarja 2011, namrec podatkov o tej terjatvi ali vsaj njenem nastanku ni mogoce zaslediti v nobenem dokumentu, objavljenem za potrebe vseh delnicarjev.
Ker so v tancico skrivnosti odeti tudi stevilni drugi posli, je danes jasno le naslednje: nekaj deset tisoc malih delnicarjev oben holdingov je ob svoje premozenje, banke merijo izgube v desetinah milijonov evrov, s prodajo zastavljenih delnic in zasegom premozenja mariborski nadskofiji pa si se zdalec ne bodo mogle povrniti posojenega denarja. Zato pa usode malih delnicarjev in (drzavnih) bank niso delili izbrani poslovni partnerji, s katerimi sta se cerkvena financna holdinga se pred izbruhom financne krize lotila vrste tveganih nalozb. Ceprav so bili ti partnerji ponekod tudi 50-odstotni solastniki, pa sta glavnino sredstev zagotavljala kar holdinga, toda ne z dokapitalizacijami (ki bi lahko porusile lastniska razmerja), ampak s posojili. Vsaj stiri tovrstne nalozbe -Adria Invest, Akord, Bosinvest in Julius Fond - so do danes ze propadle, pri slednjih dveh pa je v glavni vlogi nastopal mariborski poslovnez Leo Ivanjko. Sodelovali pri Bavcarjevem naskoku na Petrol in financirali brezplacnike Dalec najbolj so se v Zvonu Ena Holdingu opekli s sodelovanjem pri spodletelem prevzemu Petrola, ki ga je skusal leta 2007 pod taktirko Igorja Bavcarja lzvesti Istrabenz. Njihov sklad Julius Fond je namrec tedaj kupoval delnice Petrola po izjemno visokih cenah, ki so presegale 700 evrov (danes njihova borzna vrednost znasa okoli 200 evrov). Koncni rezultat operacije, ki jo je vodil Ivanjko, financiral pa »cerkveni« holding, je visokih 40 milijonov evrov izgube, ki si jo je moral Zvon nato prevzeti nase. Ce je bil sklad skorajda v celoti v lasti Zvona, pa sta si z vplivnim Mariborcanom enakovredno delila lastnistvo istoimenske druzbe Julius Fond, ki je upravljala sklad. Ceprav je bila ta kot komplementär osebno odgovorna za njegove obveznosti, ki so znatno presegala sredstva, pa do »poracuna« ni prislo. Sklad se je namrec iz dvojne druzbe preoblikoval v normalno delnisko druzbo. Nato si ga je v januarju 2010 tudi pripojil, se prej pa izplacal Simono Ivanjko in druge male delnicarje. Ivanjko je sicer svoj 50-odstotni delez Juliusa Fonda, ki prek verige podjetij upravlja hrvaski Slavonski zatvoreni investicijski fond, ze pred casom prodal. Vec kot leto dni ga je drzala Krekova druzba, ki jo obvladujeta Certo in I.J. Storitve, pred tedni pa prodala ljubljanskemu podjetniku Kristianu Novljanu. Na tapeti se je sklad Julius Fond ponovno znasel aprila lani, ko je Ivanjko pred komisijo, ki je preiskovala ozadje izdajanja brezplacnikov Ekspres in Slovenski tednik, povedal, da so enemu od izdajateljev dali vec kratkorocnih posojil. Dolgoletni predsednik uprave Zvona Simon ZdolSek je medtem priznal, da je bil ravno Ivanjko tisti, ki si je prizadeval za odobritev teh posojil. Velja omeniti, da so Ivanjka v obdobju prve vlade Janeza JanSe v gospodarskih krogih povezovali s clani mariborske druzine Petek. Se ena nalozba, vkatero se je Zvon podal z Ivanjkom, je Bosinvest. Ta upravlja sklad Bosfin, v katerega so bosanski drzavljani vlagali svoje certifikate. V letu 2008 je z dvema milijonoma evrov prisel do 55-odstotnega lastnistva, vendarle je bil delez nazadnje vreden le 131 tisocakov, saj so bosanske oblasti druzbi zaradi ugotovljenih nepravilnosti odvzele licenco. (Neuspesno) gradili hotelsko naselje, elitne vile in opticno omrezje po Sloveniji Za jami brez dna sta se izkazali tudi nalozbi Sole Orto na Bracu, pri katerem Zvon Ena Holding sodeluje s Savo, in Akord v Splitu, kjer je (bil) partner AleS Reisman. V prvem primeru gre za projekt gradnje hotelskega naselja pri letoviscu Sutivan, tako imenovano Kraljestvo oljk, v drugem pa gradnjo kompleksa obmorskih stanovanjskih vil v Opatiji. Kaj se dogaja s projektom Sole Orto, v katerega je Zvon vlozil skupno okoli 20 milijonov evrov (polovica v obliki posojil), ni znano. Po bilancah hrvaskega podjetja sodec pa se po aferi iz leta 2007, ko je hrvaska policija zaradi del na crno ovadila vodstvo druzbe, ni kaj bistveno premaknilo. Zvonov66-odstotnilastniski delez je po zadnjih cenitvah sicer vreden le 4,7 milijona evrov. Na drugi strani je delez v Akordu, za katerega je Zvon placal 1,6 milijona evrov, samemu podjetju pa posodil 7,5 milijona evrov, brez vrednosti. Ze konec leta 2010 je imelo namrec za vec kot 16 milijonov evrov kratkorocnih dolgov, kapital pa je bil negativen. Ob tem poudarimo, da je Zvon izplacal Alesa Reismana ze leta 2007, vendar mesto predsednika se danes zaseda Vojteh Reisman. Izpostavimo tudi nalozbo v vzpostavitev alternativnega telekomunikacijskega operaterja T2. Kot smo porocali, je Zvon Ena Holding v podjetje oziroma v potratno gradnjo lastnega opticnega omrezja od leta 2007 vlozil skoraj 117 milijonov evrov, obenem pa jamcil za se enkrat toliko posojil, ki jih je najel T2. Ker je bancna pipica z izbruhom financne krize presahnila, T2 pa je sei skozi prisilno poravnavo, so ga upniki celo razlastili. Gratel Jurija KrCa je tako z vsega nekaj sto tisoc evri postal lastnik T2. tomaz. modic@dnevnik.si Pokopane tudi nalozbe v Argentini, NLB z novo vecmilijonsko izgubo 0 skrivnostnih, danes ze propadlih, »cerkvenih« nalozbah v Argentini, kjer so pred leti kupili eno najvecjih tovarn za predelavo mesa in upravljalca enega od terminalov v pristaniscu Mar del Plata, smo ze obsirneje porocali. Tudi o 7,4-milijonskem posojilu, ki ga je NLB dala usluzbencu Nadskofije Maribor oziroma njegovemu podjetju Fors, pri katerem je (verjetno) Zvon Ena Holding »parkiral« svoja po 25-odstotna deleza v druzbah Frigorifico Sadowa in Elevadores Mar del Plata. Med solastniki argentinskih druzb so bile tudi PSL Storitve (najvecji nedrzavni lastnik Save). Kot je razvidno iz pred dnevi objavljenih letnih porocil Forsa in PSL Storitev, pa sta obe argentinski druzbi tudi uradno v stecaju. Ker ima Fors za manj kot stiri milijone evrov premozenja, porostvo Zvona pa je nicvredno, za NLB ni vec upanja, da bo dobila posojen denar v celoti nazai. Med drugim vecji delnicarji vegrada in Save Ce na deset tisoc malih delnicarjev Zvona Dva Holdinga v slabih osmih letih obstoja druzbe ni bilo deleznih niti evra dividend, pa je ta nasla sredstva za nakupe vrste nalozb, zlasti pa za posojila »sestrski« druzbi. Zvon Ena Holding, ki je na drugi strani vse do leta 2009 izplaceval dividende, ji je namrec iz naslova posojil in neplacane kupnine za delez v T2 ostal dolzan vec kot 178 milijonov evrov. V portfelju manjsega od obeh zvonov je bila sicer ze od vsega zacetka desetina Vegrada, s katerim so sodelovali pri razvpiti obnovi dvorca Betnava, danes pa je delez nicvreden. V letu 2009 so kupili tudi tretjino druzbe PSL Storitve, najvecje nedrzavne lastnice Save, vendar ni znano, ali je delez tudi danes v njihovi lasti. Poudarimo, da je Sava med drugim v preteklosti »drzala« 10 odstotkov Zvona Dva Holdinga, ki jih je leta 2009 prodala Zvonu Ena Holdingu. Velja omeniti tudi skrivnostno nalozbo v Adrio Invest, v katero so se leta 2007 podali s podjetjem IN-Nalozbe Marjana Kebeta. Kaj se je nato dogajalo z njo, iz javno dostopnih podatkov ni razvidno, le da so Kebeta decembra 2010 izplacali. Kot je razkril spletni portal Pozareport, pa so IN-Nalozbe leto pred tem predsedniku uprave Zvona Ena Holdinga Simonu Zdolsku posodile cetrt milijona evrov. Se manj informacij so vodilni v cerkvenih financnih holdingih delili z delnicarji glede vecmilijonskih porostev povezanim in drugim druzbam. Nista bila namrec le poroka drugdrugemu za posojila, ki sta jih najela pri (drzavnih) bankah, ampaksta jamcila za posojila podjetij I.J. Nasveti (1,2 milijona evrov), ki je v stecaju, Tafin (1,8 milijona evrov), L in G Inzeniring (1,6 milijonov evrov), Minera PB & ZN (dva milijona evrov), katere lastnistvo se izgubi vSvici, in se nekaterih drugih. Cerkvena financna holdinga v svojih »uspesnih« letih nista bila radodarna le s porostvi, ampak sta se z izbranimi poslovnimi partnerji lotila vrste tveganih poslov, za katere sta glavnino sredstev zagotovila kar sama. Velik del skrivnostnih nalozb je danes ze propadel, vecji od obeh Zvonov pa je vsaj dva posla izpeljal z vplivnim poslovnezem Leom Ivanjkom (na fotografiji njegova vila v srediscu Maribora).
Medij: Dnevnik
Avtorji: Modic Tomaž
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 24. 05. 2012
Stran: 19