Večer, 11.12.2010

Poobla_enka_uspela_s_to_bo_zoper_SIJ_in_dr_avo_Page_1Sodišče po dolgotrajni pravdi razsodilo, da so ravenski železarski delavci upravičeni do zahtevanih 20-odstotnih poslovnih deležev tako v Metalu Ravne kot v Nožih Ravne PETRA LESJAKTUŠEK Družba pooblaščenka Ravne (DPR) je v približno pet let trajajoči pravdi uspela s tožbo zoper Slovensko industrijo jekla (SIJ) in državo, s katero je v dveh ključnih jedrnih družbah SIJ, Metal Ravne in Noži Ravne, zahtevala izročitev dvajsetodstotnih poslovnih deležev s podrejenima tožbenima zahtevkoma v skupni višini 115 milijonov evrov.

Sodba, ki sicer še ni pravnomočna, saj teče 15-dnevni pritožbeni rok, pritrjuje dolgoletnemu boju koroških malih delničarjev, torej nekdanjih in sedanjih delavcev ravenskih jeklarskih družb. Ti so preko DPR zatrjevali, da so bili v postopku privatizacije jeklarskih družb oziroma nadaljnji prodaji večinskega državnega deleža v SIJ ruskemu lastniku oškodovani. Za direktorico DPR Kristino Slavič je odločitev sodišča pričakovana in je hkrati dokaz pravičnosti in poštenosti ter s tem obuditve prepričanja, da "še lahko verjamemo v pravno državo". Okrožno sodišče v Ljubljani je razsodilo, da je SIJ z DPR po pravnomočnosti sodbe dolžna skleniti dve pogodbi, in sicer za pridobitev poslovnega deleža v Nožih Ravne in Metalu Ravne oziroma pogodbo o menjavi delnic SIJ za dvajsetodstotna poslovna deleža v obeh družbah. Pri tem mora SIJ v primeru Metala na DPR glede na osnovni kapital na dan 25. 11. 2004 prenesti del svojega poslovnega deleža v Metalu Ravne v nominalnem znesku okoli 6,34 milijona evrov, DPR pa ji za ta poslovni delež izroči 10.386 delnic SIJ. Zaradi prenosa poslovnega deleža postane DPR novi družbenik, ki se tudi vpiše kot lastnik v sodnem registru. V primeru Nožev pa SIJ prenese poslovni delež v nominalnem znesku okoli milijon evrov, kar je glede na tedanji osnovni kapital prav tako petina, DPR pa SIJ izroči 57 delnic. Primarni tožbeni zahtevek DPR je bil pridobitev poslovnih deležev na podlagi zakona o privatizaciji Slovenskih železarn (SŽ), po katerem so notranji upravičenci pridobili delnice SIJ. Delavci so se s pridobitvijo delnic odpovedali svojim terjatvam iz naslova premalo izplačanih plač, na podlagi menjave lastniških certifikatov in potrdil pa so pridobili pravico do pridobitve 20-odstotnega kapitala SŽ oziroma posameznih odvisnih družb v okviru poslovnega sistema. Delavci so se svojim terjatvam odpovedali ter s tem pomagali sanirati sistem na podlagi dogovora z Republiko Slovenijo kot ustanoviteljico in lastnico SŽ oziroma poznejše SIJ, ki je določal način privatizacije in pravice tožnikov. Po privatizacijskem zakonu so imeli delavci pravico, da lahko v primeru prodaje posamezne odvisne družbe zahtevajo zamenjavo z deleži v posamezni družbi, pozneje pa je bilo določeno še menjalno razmerje. Samo pod temi pogoji so notranji upravičenci tudi privolili v konverzijo terjatev. Hkrati je zakonodajalec po prepričanju DPR določil, da privatizacije ne bo na ravni holdinga, a je vlada pozneje, septembra 2005, koncept privatizacije, ki je temeljil na prodaji 55,35-odsotnega deleža, spremenila. S tem je onemogočila uveljavljanje pravice do zamenjave delnic SIJ v poslovne deleže odvisnih družb. Čeprav je vlada spremenila program prodaje, se zakonska ureditev tega področja ni spremenila, s tem pa je zakonska podlaga za uveljavitev pravic ostala. SIJ in država sta sicer zagovarjala stališče, da je DPR napačno razumela zakon o privatizaciji SŽ in da je imel vsak notranji upravičenec pravico izbirati med konverzijo terjatev in uveljavljanjem terjatev pred sodiščem. Glede zamenjave delnic s poslovnimi deleži pa sta trdila, da bi jo lahko zahtevali le v primeru prodaje odvisnih družb. Sodišče je na podlagi vseh dokazov razsodilo, da je primarni tožbeni zahtevek DPR, torej pridobitev poslovnih deležev, utemeljen. S podrednimi zahtevki pa se sodišče glede na ugoditev primarnemu zahtevku ni posebej ukvarjalo. Kristina Slavič pričakuje, da bodo glede na to, da je država SIJ že prodala, poskušali poiskati možnost poravnave, o načinu pa so se pripravljeni pogajati z državo in SIJ. Kristina Slavič: "Se lahko verjamemo v pravno državo." (Petra Lesjak Tušekj Na ministrstvu za gospodarstvo sodbe, preden ne bo postala pravnomočna, ne komentirajo. Anja Potočnik, pomočnica uprave za odnose z javnostmi pri skupini SIJ, pa je včeraj odgovorila: "Z odločitvijo sodišča smo bili seznanjeni včeraj in prav gotovo bomo vložili pritožbo. V tem trenutku razsodbe ne želimo komentirati, saj jo moramo najprej dobro preučiti." (pit)


Medij: Večer
Avtorji: Tušek Lesjak Petra
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 11. 12. 2010 
Stran: 8