Ta je leto 2010 končala s 35,5 milijona evrov čistega dobička, kar je dobrih 11 milijonov evrov manj od prvotnih ocen, po katerih bi družba leto končala s približno 47 milijonov evrov čistega dobička, lahko razberemo iz letnega poročila, ki gaje skupina včeraj objavila na spletni strani Ljubljanske borze. Vanja tekavec Po četrtkovi seji NS v javnosti še vedno odmeva odločitev nadzornikov, da Petrol za zdaj ne bo sprožil odškodninske tožbe proti nekdanjemu prvemu možu Aleksandru Svetelšku zaradi domnevno spornega pobota terjatev med Petrolom, SCT in zasebno odvetniško družbo Dušana Korošca. Nasprotno, sporni prevzem terjatev zasebne odvetniške pisarne do SCT Ivana Zidarja so nadzorniki označili za nenaklepno napako, pri kateri uprava ni kršila nobenih pooblastil ali zakona, kar je presenetilo delničarje Petrola. Omajano zaupanje delničarjev? »Delničar zelo težko razume celotno dogajanje v Petrolu, ko vidi izjave o nenaklepnih napakah. Takšne izjave dopuščajo razloge za špekuliranje, da je za vsem tem nekaj več, kot so nadzorniki pripravljeni razkriti. Vse to delničarjem ne vliva zaupanja, in to v času, ko je naklonjenost za vlaganje v delnice že tako na psu,« se je včeraj odzval Andraž Grahek iz družbe KD Skladi. Letno poročilo za leto 2010 (pod letno poročilo skupine se je podpisal novi predsednik uprave Tomaž Berločnik) razkriva, da so se lani povečale terjatve Petrola do kupcev. Medtem ko je imel ob devetmesečju lani do kupcev skupaj za 299,7 milijona evrov terjatev, so te konec leta 2010 znašale že dobrih 312 milijonov evrov (konec leta 2009 jih je bilo za 244,1 milijona evrov). Konec leta je bilo zapadlih za skoraj 94 milijonov evrov terjatev, večinoma do gradbincev in prevoznikov. Od zapadlih terjatev jih je za 67,3 milijona evrov zavarovanih s kakovostnimi zavarovanji (kot so, denimo, hipoteke, nepremičnine), vendar iz letnega poročila ni mogoče razbrati, kako visoka so. Odpisi in slabitve oklestili dobiček Odpisi nekaterih terjatev, skupaj s slabitvami naložb (naložbe v delnice Nove Ljubljanske banke so slabili za dobra dva milijona evrov) in odpisi (nepremičnin), so znižali tudi lanska pričakovanja (ocene) o višini Petrolovega dobička. Še decembra so nadzorniki ocenjevali, da bi čisti dobiček v letu 2010 lahko dosegel približno 47 milijonov evrov, a ga je bilo konec leta pod črto za 35,5 milijona evrov. To je 3,4-krat več kot leta 2009, ko ga je bilo za 7,9 milijona evrov. Dobiček iz poslovanja je lani znašal 61,9 milijona evrov, kar je 22 odstotkov več kot leta 2009. Lani je Petrol, ki večino svojih prihodkov ustvari s prodajo naftnih derivatov, ustvaril 2,8 milijarde evrov prihodkov od prodaje, kar je 20 odstotkov več kot leto prej. Naftni trgovec vse več prihodkov ustvaril tudi s prodajo trgovskega blaga. S to je skupina lani ustvarila 416,6 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je devet odstotkov več kot leta 2009 in dva odstotka več, kot so načrtovali. Višja je bila tudi prodaja proizvodov iz nafte; Iako je Petrol lani prodal 2,35 milijona ton proizvodov iz nafte, kar je pet odstotkov več kot leta 2009 in pet odstotkov več, kot je bilo načrtovano. $M Dobiček, a tudi špekulacije o »ozadjih« foto leon vidic/dokumentacija dela Agencija za trg vrednostnih papirjev je zaradi neobjave prevzemne ponudbe pred kratkim zamrznila glasovalne pravice države v Petrolu (skupaj dobrih 29 odstotkov glasovalnih pravic). »Kot v vseh drugih postopkih, ki jih je sprožila agencija, bomo tudi v primeru Petrola storili vse, da bi kot delničarji zaščitili svoje interese,« je včeraj poudaril prvi mož Kapitalske družbe Borut Jamnik.

Medij: Delo
Avtorji: Tekavec Vanja
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 26. 03. 2011 
Stran: 10