Tako je bilo na včerajšnji skupščini delničarjev prisotnega 63,63 odstotka kapitala z glasovalno pravico, v nasprotnem primeru pa bi bila številka približno za polovico nižja. Mag. Tomaž Kuntarič , direktor Slovenske odškodninske družbe (Sod) in predsednik nadzornega sveta Petrola, je takoj po včerajšnji skupščini menil, da je prav, da je Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) sprožila tovrstne postopke, a očitno prevzemna zakonodaja ni bila kršena (spomnimo, da so določene gospodarske družbe v pretežni državni lasti, zlasti Luka Koper, z dokupi delnic v nekaterih podjetjih utrjevale že zatečeni preseženi prevzemni prag s strani državnih lastnikov). Kuntariča pa veseli, da bo zdaj odpravljen začasni prevzem glasovalnih pravic državnih družb tudi v številnih drugih primerih, na čelu z novomeško Krko. ATVP: "Vrhovno sodišče zadalo hud udarec neodvisnosti sodstva" V ATVP pa še zdaleč niso zadovoljni z odločitvijo vrhovnih sodnikov, saj je po njihovem "vrhovno sodišče odločbo oprlo na avtentično razlago 75. in z njim v povezavi 63. člena zakona o prevzemih, ki jo je državni zbor sprejel 4. maja letos in je bila v uradnem listu objavljena pretekli petek. Po našem mnenju je odločitev vrhovnega sodišča nedopustna. Glede na številna strokovna pravna mnenja, da je omenjena avtentična razlaga neustavna, je bilo pričakovati, da bo vrhovno sodišče ustavilo postopek odločanja do odločitve ustavnega sodišča o oceni ustavnosti takšne avtentične razlage, vmes pa pravna razmerja uredilo z začasno odredbo. S svojo odločitvijo je vrhovno sodišče zadalo hud udarec neodvisnosti sodstva, saj z njo sporoča, da noče ali ne zmore omejiti neustavnih in samovoljnih ravnanj drugih nosilcev oblasti, v konkretnem primeru državnega zbora. ATVP bo tudi v konkretnem primeru Petrola nadaljevala s poslanstvom zagotovitve varstva investitorjev, v konkretnem primeru z nadzorom nad prevzemno zakonodajo in varstvom malih delničarjev. ATVP bo zato sama ali skupaj z zainteresiranimi skupinami na ustavno sodišče vložila pobudo za presojo že omenjenih dveh členov zakona o prevzemih, saj je prepričana, da bo ustavno sodišče odločilo v prid pravnim argumentom. Drugačne odločitve tudi ne more pričakovati, saj bi to pomenilo konec pravic manjšinskih delničarjev in nadzora nad prevzemi." Z naložbo v Istrabenz 171 milijonov evrov izgube Na tokratni skupščini delničarjev Petrola pa je bilo zlasti po zaslugi predstavnikov društva Mali delničarji - Skupaj smo močnejši (MDS) in Rajka Stankoviča mogoče izvedeti številne zanimivosti iz preteklega Petrolovega poslovanja, sicer pa je mag. Tomaž Berločnik , predsednik uprave Petrola, na vprašanja odgovarjal korektno in obširno. Najbolj v nebo vpijoča informacija je tako bila, da je Petrol kot tretjinski lastnik Istrabenza iz naslova te naložbe že imel 171 milijonov evrov računovodskih popravkov oziroma izgube, kot je pojasnil Berločnik. A v Petrolu kljub vsemu ne bodo sprožili odškodninskih tožb ne proti odgovornim v Istrabenzu in ne v Petrolu, ker po njihovem nimajo realnih možnosti za uspeh. Član Petrolove uprave za finančno področje Janez Živko pa je glede terjatev do SCT-ja, ki se vse bolj bliža stečaju, dejal, da so že v lanskih poslovnih rezultatih iz tega naslova opravili za 3,5 milijona evrov slabitev, v najslabšem možnem primeru stečaja SCTja in ničelne stečajne mase pa bi teh lahko bilo še za približno dva milijona evrov, saj bi dobili nazaj celotni DDV, imajo pa pod hipoteko tudi eno izmed SCT-jevih nepremičnin. Ker je MDS predlagal, da v ločenem glasovanju ne bi dobili razrešnice Aleksander Svetelšek , ki je januarja že odstopil z mesta predsednika Petrolove uprave, Roman Dobnikar in Janez Živko, o čemer se nato ni glasovalo, je Živko dejal, da je nadzorni svet pri zavarovanju terjatev Petrola do SCT ugotovil določene napake, a od nobenega od omenjenih treh ni zahteval kakšne odgovornosti oziroma odstopa. Tomaž Berločnik poudarja, da je Petrol tudi sicer storil veliko za zmanjšanje izpostavljenosti in je povečal delež najbolj kakovostnih zavarovanj (bančna garancija, garancija SID banke in hipoteka). Petrol nekaj dodatnih tveganj beleži tudi pri Vegradu in CPM; do Vegrada ima družba za 100.000 evrov terjatev, do CPM pa med 800.000 in 900.000 evri. Nekaj več kot 38 tisoč Petrolovih delničarjev bo najbolj razveselilo to, da bo od 18,97 milijona evrov bilančnega dobička za dividende namenjenih 15,65 milijona evrov oziroma 7,5 evra bruto na delnico (lani 5,9 evra bruto). Ta in vsi drugi predlagani sklepi so bili sprejeti s 95-odstotno večino prisotnih delničarjev, le za podelitev razrešnice upravi za lansko poslovno leto je bilo "le" 89,8 odstotka prisotnih glasov. Tomaž Berločnik, predsednik uprave Petrola. Petrol je imel kot tretjinski lastnik Istrabenza iz naslova te naložbe že 171 milijonov evrov računovodskih popravkov oziroma izgube, a ne bodo sprožili odškodninskih tožb ne proti odgovornim v Istrabenzu in ne v Petrolu, ker po njihovem nimajo realnih možnosti za uspeh. (FPA)

Medij: Večer
Avtorji: Toplak Damijan
Teme: mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih 
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 20. 05. 2011 
Stran: 9