Pahor je dejal, da predloge pošilja poslancem v presojo in premislek, državni zbor pa se lahko odloči, da jih ne bo obravnaval, dokler ni nove vlade. Borut Pahor je napovedal, da se bo v dveh dneh o podpori tem zakonodajnim predlogom pogovoril s predsedniki vseh parlamentarnih strank. "Prepričanje vlade, ki jo vodim in ki opravlja le tekoče posle, je, da bi bilo za državne interese koristno, če bi državni zbor paket šestih zakonov sprejel," je poudaril premier v odhodu in pojasnil, da zakonodajni paket zagotavlja vzpostavitev učinkovitejših mehanizmov za obvladovanje javnih financ, izboljšanje gospodarskega okolja in uskladitev energetskega trga s pravili EU. Pahor je še povedal, da slovensko vlado skrbijo razmere v mednarodnem okolju, ki dodatno zaostrujejo domače razmere, napovedi gospodarske rasti v območju evra in EU niso ugodne in čas je, da sami storimo vse, kar je mogoče, da se nam ne bi položaj zaradi politične nestabilnosti še poslabšal. Strategija ključni dokument Minister za razvoj Mitja Gaspari je pojasnil predlog zakona o razvojnem načrtovanju, ki zakonsko uveljavlja programski proračun, saj, kot je dejal, brez programske zasnove proračuna ne bo več mogoče učinkovito uskladiti razvojnih potreb s finančnimi zmožnostmi. Sistem priprave programskega proračuna naj bi podrobneje določila uredba, ki je že pripravljena. Gaspari je pojasnil, da je državo premalo zanimalo, kako učinkovito se porablja proračunski denar, da je bilo področje nacionalnega načrtovanja zaradi obilice razvojnih dokumentov - Slovenija jih ima trenutno 90, nekaj pa jih je še v pripravi - zelo zmedeno in zanemarjeno. Predlog zakona o razvojnem načrtovanju je po njegovih besedah nekakšen dvojček novega zakona o javnih financah in sistematično ureja to področje. Zakon predvideva, da je strateški dokument razvojnega načrtovanja strategija razvoja Slovenije, izvedbeni dokument pa državni program razvojnih politik. Sledijo sektorske strategije ter drugi dokumenti in resolucije, ki pa morajo biti usklajeni s strategijo. Omejitvi in fiskalno pravilo Predlog novega zakona o javnih financah naj bi določil zgornjo mejo zadolževanja države pri 48 odstotkih bruto domačega proizvoda (BDP), najpomembnejša novost v zakonu, ki ga je vlada oktobra lani že poslala v državni zbor, a so ga prehitele predčasne volitve, pa je po pojasnilih finančnega ministra Franca Križaniča fiskalno pravilo, s katerim se za obdobje petih let določa zgornja meja proračunskih odhodkov in k že omenjeni omejitvi zadolževanja dodaja omejitev skupnega obsega poroštev države, ki ne bi smel presegati 20 odstotkov BDP. Križanič je dodal, da zakonski predlog povečuje vlogo fiskalnega sveta, ki bo preverjal, kako se izvaja srednjeročni fiskalni okvir, krepi pa se tudi vloga državnega zbora. "Vnovič uvajamo jamstveno shemo države do poslovnih bank in s tem delujemo protikrizno," je dejal minister, dodatno zadolževanje pa naj bi bilo dovoljeno za financiranje kapitalskih naložb in posojila nekaterim finančnim ustanovam s sedežem v Sloveniji. Gre za podobne ukrepe, ki so se iztekli z letom 2010. Vlada ponovno predlaga novelo o hipotekami in komunalni obveznici, ki širi osnovo, ki jo lahko banke in druge ustanove dajo kot zastavo v zavarovanje. Lahko bi se zastavili vrednostni papirji ter krediti države in lokalnih skupnosti, je pojasnil minister in dodal, da se poenostavlja tudi način izdajanja obveznic. Vlada, ki opravlja tekoče posle, je potrdila še novelo zakona o prevzemih, ki skupaj z novelo insolvenčnega zakona rahlja dosedanjo ureditev, ki je onemogočala normalno prestrukturiranje podjetij v primerih, ko so upniki s konverzijo terjatev ali banke z zasegom zastavljenih delnic zašli čez prevzemni prag. Zastava objektov in zagrožena kazen Novela energetskega zakona prinaša pomembne spremembe, ki omogočajo, da gredo lahko v zastavo proizvodni objekti v energetskem sistemu (vodne in termoelektrarne). Mitja Gaspari je prepričan, da bi tako investitorji pridobili bolj kakovostna sredstva financiranja, hkrati pa bi razbremenili državo prevelikega obsega jamstev. To velja po ministrovih besedah za Termoelektrarno Šoštanj kot tudi hidroelektrarne na Savi. Minister je prepričan, da bi sprejem novele spodbudil investitorje pa tudi ustrezne organe, ki že dolgo pripravljajo izdajo koncesij. Novela v slovensko zakonodajo vgrajuje tudi evropske direktive, "kjer zamujamo", saj je rok 3. marec. "Zaradi zamud bomo plačevali od 605 do 36 tisoč evrov kazni na dan," opozarja minister Gaspari. Zamrznitev podaljšana Vlada je sklenila podaljšati z začetkom leta uveljavljeno zadržanje izvrševanje državnega proračuna za letošnje leto. Ukrep bo veljal do uveljavitve rebalansa; tega Pahorjeva vlada prepušča novi vladi, ki bo imela polna pooblastila. Javne finance obvladujemo z zamrznitvijo sprejemanja novih obveznosti, pojasnjuje Franc Križanič, Mitja Gaspari pa je opozoril, da država z izjemo interventnega zakona ni storila ničesar na področju javnih financ. Brez ukrepanja bi bilo letos za približno 10,3 milijarde proračunskih odhodkov, a po programu stabilnosti bi lahko znašali le 9,6 milijarde evrov. Interventni zakon bi moral prinesti 300 milijonov evrov prihrankov, preostanek pa je treba najti z rebalansom. ~7 f N /" N milijonov / f [ evrov stane /I II I Slovenijo / J J brezvladje Premier Borut Pahor pošilja predloge poslancem v presojo in premislek, državni zbor pa se lahko odloči, da jih ne bo obravnaval, dokler ni nove vlade. Če do 3. marca ne bomo imeli novele energetskega zakona, bomo za zamudo kaznovani s 605 evri do 36 tisoč evrov dnevno. (Tit Košir) Na kratko iz vlade Vlada ni za stečaje "Vlada se ne zavzema za stečaje podjetij. Želi jih preprečiti, kolikor je to le mogoče, in s tem preprečiti tudi, da zaposleni pristanejo na zavodu za zaposlovanje," je dejal Aleš Zalar, pravosodni minister, ki opravlja tekoče posle. Kako je bankirje razumel Križanič "To ni slaba banka," je novinarjem pojasnil Franc Križanič, finančni minister, ki opravlja tekoče posle, zakaj se vlada ni odločila zanjo, četudi so slovenski bankirji prepričani, da se z njo že zelo mudi. "Gre za sklad, na katerega bi banke lahko prenesle kakovostne zasežene delnice. Sklad bi jih odkupil, banke bi tako prišle do likvidnega denarja in bi ga lahko uporabile tudi za kreditiranje. Sklad bi preneseno premoženje upravljal, ga razprodajal, preprodajal, pri tem pa ne bi bil pod pritiskom časa. Tak sklad so same banke že ustanovile, zdaj pa se je pokazalo, da potrebujejo dokapitalizacijo, in pričakujejo, da bo država kot manjšinski lastnik v tej dokapitalizaciji sodelovala. Tako sem jaz razumel pripombe bankirjev in ob rebalansu proračuna bo verjetno treba najti odgovor." Gaspari pa: "To je sramota" Mitja Gaspari, razvojni in gospodarski minister, ki opravlja tekoče posle, pa je bankirje spomnil, da se je nova španska vlada s svojim prvim ukrepom odpovedala prav slabi banki in zahtevala, da banke to urejajo z rezervacijami in lastnimi poslovnimi potezami. "Nihče v Evropi ni več toliko nor, da bi šel jemat iz bilanc bank aktivo v razmerju 1:1, za to plačal ogromno denarja in tako povečal javni dolg, kakor se je bilo zgodilo Ircem. Zdaj gredo države po drugih poteh, ki smo jih predlagali tudi pri nas. Da banke še niso operativno ustanovile sklada, je pa sramota," je ocenil Gaspari. In kritično dodal, da bo morala "določene poteze potegniti tudi Banka Slovenije", saj je zelo predvidljivo, da se bo delež slabih plasmajev v bankah povečeval. Pisano na kožo TEŠ 6? So pisali na kožo TEŠ 6 možnost, da bi lahko tudi energetika za posojila zastavljala svoje objekte? Razvojni in gospodarski minister, ki opravlja tekoče posle, Mitja Gaspari je odgovoril: "Ne vem, na čigavo kožo je pisano. Rešitev je sistemska in nima zveze z enim posebnim objektom. Je pa res, da je ob takem premoženju, ki v teh objektih obstaja, nesmotrno dodajati dolg, če lahko premoženje aktiviramo. Ali je to TEŠ 6 ali ne, je meni osebno popolnoma vseeno. Možnost obstaja, saj nikjer ne piše, da se lahko tak objekt zgradi samo z državno garancijo." Oz)

Medij: Večer
Avtorji: Zupanič Jelka,Vidic Ivan
Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih 
Rubrika / Oddaja: V žarišču
Datum: 13. 01. 2012 
Stran: 2