Gre za zakon o razvojnem načrtovanju ter novele zakona o prevzemih, energetskega zakona, insolvenčne zakonodaje, zakona o javnih financah in zakona o hipotekami in komunalni obveznici. Bistvo paketa je vzpostavitev učinkovitejših mehanizmov za obvladovanje javnih financ, izboljšanje gospodarskega okolja in uskladitev energetskega trga s pravili EU, je naštel predsednik vlade. Napovedal je bilateralna srečanja s predsedniki vseh parlamentarnih strank, kjer jih bo poskušal prepričati o nujnosti sprejetja vladnih predlogov, saj kot je dejal: »Svet se še bolj hitro vrti, Slovenija pa še bolj trdno stoji.« Pri tem po njegovih besedah napovedi za gospodarsko rast v območju evra niso ugodne, zato moramo sami storiti vse, da se položaj zaradi politične nestabilnosti ne bi še poslabšal. Če pa bo politična kriza še dolgo trajala, bo to za Slovenijo velik strošek, je prepričan Pahor. Po njegovih besedah Slovenija še vedno uživa ugled gospodarsko in finančno stabilne države, a če se bo stanje podaljševalo, bomo zdrsnili na finančno obrobje območja evra. Zato zgolj paket šestih zakonov ni dovolj, da bi prepričal poglede bonitetnih hiš, Evropske centralne banke in evropske komisije, je dejal Pahor. Tudi minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari je ocenil, da bo morala nova vlada čim hitreje pripraviti rebalans proračuna in druge ukrepe, saj je že sprejeti intervencijski zakon neuspešen in je »bolj forma kot vsebina«. Iz državnega proračuna bi se letos brez ukrepov izlilo 10,3 milijarde evrov odhodkov, po programu stabilnosti pa bi odhodki lahko znašali le 9,6 milijarde evrov. Razlike 700 milijonov evrov Slovenija ne more privarčevati zgolj z intervencijskim zakonom. Tudi finančni minister Franc Križanič pričakuje, da bo nova vlada pripravila rebalans, sicer bo zamrznitev državnega proračuna veljala kar celo leto. Vlada se je namreč odločila podaljšati zadržanje izvrševanja proračuna na integralnih postavkah za leto 2012, in sicer do uveljavitve rebalansa. Ukrep ustavlja prevzemanje obveznosti, razen za, denimo, pokojnine, plače, prispevke, servisiranje javnega dolga in plačila v proračun EU. O začetku postopkov javnega naročanja odloča vlada, če je vrednost javnega naročila blaga ali storitev do 20.000 evrov ali gradenj, do 40.000 evrov pa finančno ministrstvo. Ukrepanje bo po Gasparijevih besedah pomembno tudi zaradi sankcij evropske komisije; ta je pred dnevi od Belgije zahtevala, naj odhodke iz proračuna letos zmanjša za šest milijard evrov. Vlada je v državni zbor poslala paket šestih zakonov. Po seji viade z leve Mitja Gaspari, Borut Pahor, Franc Križanič in Aleš Zalar. Foto Jože Suhadolnik Zakon o razvojnem načrtovanju Zakon uveljavlja programski proračun in ureja sistem razvojnega načrtovanja. Ta vsebuje definicije strateških in izvedbenih dokumentov z nosilci, načini usklajevanja razvojnih politik, izvajanja, spremljanja in poročanja. Z novim zakonom se bo tako po Gasparijevih besedah tudi ugotavljalo, kakšen bo izkupiček iz vloženega denarja. »Slovenija ima 90 strateških dokumentov, še 20 pa jih je v pripravi, kar je popolna zmeda. To kaže, kako je zanemarjen segment razvojnega načrtovanja,« je rekel Gaspari. Novela zakona o prevzemih Z novelo se na novo določa izjem;;, po kateri ni treba dati prevzemne ponudbe upnikom, ki s svojimi vložki omogočijo nadaljnje poslovanje ciljne družbe, torej njihovega dolžnika, čeprav dosežejo prevzemni prag. Poleg tega novela določa, da banka, ki je prevzemni prag dosegla z zaseženim deležem, dve leti od zasega ni dolžna priglasiti prevzema, nima pa upravljavskih pravic iz teh delnic. Po dveh letih pa mora priglasiti prevzem ali delnice prodati. To je dovolj časa, da se podjetje finančno reorganizira, je poudaril Gaspari. Novela energetskega zakona Ta omogoča zastavo proizvodnih objektov v energetskem sistemu, ko gre za kolateralizirano zadolževanje. Subjekti v energetskem sistemu bi se torej lahko zadolžili z zastavo nepremičnin, s tem pa pridobili kakovostna sredstva za financiranje, hkrati pa razbremenili državni garancijski potencial, je pojasnil Gaspari in dodal, da to velja, denimo, za TEŠ in savske hidroelektrarne. Novela tudi implementira evropske direktive. Slovenija pri tej implementaciji že zamuja, zato bo plačevala od 605 do 36 tisoč evrov na dan. Novela insolvenčne zakonodaje Ta zaostruje merila za ugotovitev insolventnosti, nov kriterij je, denimo, dvomesečna neprekinjena blokada računa, upniki bodo lahko po novem konvertirali terjatve v lastniške deleže tudi brez soglasja lastnikov, delavci pa dobili pravico do samostojnega ugovora zoper vodenje prisilne poravnave, če bi bili brez minimalnih plač ali prispevkov, v prisilni poravnavi zdaj velja zaveza za 50-odstotno poplačilo terjatev v štirih letih, novela pa predvideva 30-odstotno poplačilo. Temu nasprotujejo obrtniki, a vlada hoče zmanjšati število stečajev. Novost je tudi mala prisilna poravnava za samostojne podjetnike. Novela zakona o javnih financah Novela nalaga obveznost priprave javnofinančnega okvirja, ki ga državni zbor sprejme za pet let. Tako določa zgornjo mejo javnofinančnih izdatkov za naslednjih pet let. Pri tem določa, da bruto dolg države ne sme preseči 48 odstotkov BDP, skupni obseg državnih poroštev za enote zunaj državnega, sektorja pa ne 20 odstotkov BDP. Krepijo se tudi pristojnosti fiskalnega sveta, ki bo ocenjeval srednjeročni javnofinančni okvir in izvajanje fiskalnih pravil. Novela zakona o hipotekami in komunalni obveznici Ta zakon ureja hipotekarno in komunalno obveznico, pogoje za njuno izdajo in zahteve glede jamstva za ti obveznici. Glede na to, da letos in prihodnje leto zapade veliko obveznosti bank, bi tem izdaja teh obveznic omogočila dolgoročne kredite z razmeroma ugodno obrestno mero. Z zakonom se širi osnova, ki jo lahko dajo banke in druge ustanove kot zastavo v zavarovanje, zdaj se bodo lahko zastavljali tudi vrednostni papirji ter krediti države in lokalnih skupnosti, je pojasnil finančni minister Franc Križanič.

Medij: Delo
Avtorji: Križnik Božena,Gole Nejc
Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih 
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 13. 01. 2012 
Stran: 9